Drugi tir spet OFF

Drugi tir spet OFF

Aktualno-politična novica
26. 2. 2019 - 15.00
 / OFF

Iranski zunanji minister Mohamad Džavad Zarif  je po Instagramu naznanil svoj odstop. Kot razlog je navedel nevarno preigravanje med političnim stranmi v Iranu. Odstop Zarifa, ki je bil glavni iranski pogajalec pri sprejemanju jedrskega sporazuma, je s to potezo še dodatno oslabil že tako šibek dogovor, ki je od izstopa ZDA lani izgubljal pomen. Večina iranskih poslancev naj bi Zarifa pozvala, naj si premisli, iz urada predsednika Hasana Rouhanija pa je prišel tvit, da odstop tako ali tako ne bo sprejet.

O geopolitičnih, socialnih in ekonomskih implikacijah indijskega oboroževanja.
 / 20. 11. 2013

Indijski zunanji minister Vijay Gokhale  je sporočil, da je indijska vojska izvedla letalski napad na položaje militantne skupine Džaiš-e-Mohamed  na pakistanskem ozemlju. Do napada je prišlo teden dni po samomorilskem napadu v pokrajini Kašmir, pri čemer je bilo ubitih več indijskih vojakov. Letalski napad, za katerega pakistanske oblasti trdijo, da so ga uspešno prestregle, tako predstavlja nadaljnje stopnjevanje napetosti. Skupina Džaiš-e-Mohamed je bila sicer ustanovljena ravno z namenom, da bi osvobodila indijski del Kašmirja. Indijske oblasti obtožujejo pakistanske, da so neposredno vpletene v dejavnosti omenjene skupine. Trenutni oboroženi spopadi so namreč del več desetletij trajajočega spora glede pokrajine Kašmir, ki si jo lastita obe državi.

Na Kubi so volivci na referendumu z veliko večino sprejeli predlog nove ustave. Podprlo jo je namreč 84 odstotkov volilcev, volilna udeležba pa je bila 86-odstotna. Nova ustava, ki bo zamenjala dozdajšnjo iz leta 1976, tako utrjuje enostrankarski sistem, a hkrati uvaja tudi nekatere ekonomske spremembe. Med drugim uvaja privatno lastnino nepremičnin in delno tržno gospodarstvo, na področju sodstva pa uvaja načelo nedolžnosti, dokler se ne dokaže krivda. Predloge za novo ustavo je vlada pripravljala v sodelovanju z državljani, kubanske oblasti pa so rezultate referenduma razglasile kot dokaz za prihodnost socializma na Kubi. Kuba se tako, kot še ena redkih deklarativno socialističnih držav, približuje tržnemu gospodarstvu. Kljub temu pa kritiki nove ustave opozarjajo, da spremembe niso dovolj korenite, saj poleg enopartijskega sistema ohranjajo centralno načrtovanje gospodarstva.

O odločitvi britanskega Vrhovnega sodišča.
 / 30. 6. 2016

Meddržavno sodišče v Haagu je zavrnilo suverenost Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske nad otočjem Chagos v Indijskem oceanu in Združenemu kraljestvu naložilo čimprejšnji prenos oblasti na sosednje otočje Mavricij. Združeno kraljestvo je otočje pridobilo leta 1965 kot pogoj za priznanje neodvisnosti Mavricija, svoje nekdanje kolonije. Sodišče je utrdilo, da je to pomenilo kršitev resolucije Združenih narodov iz leta 1960, ki je prepovedovala delitev ozemlja v procesu dekolonizacije. Do leta 1973 je britanska administracija izgnala okoli tisoč petsto prebivalcev otočja, da bi omogočila vzpostavitev ameriške vojaške baze na otoku Diego Garcia. Združeno kraljestvo je sicer prenos oblasti nad otočjem dolgo zavračalo s sklicevanjem na obrambne interese v Indijskem oceanu. Država, ki je nasledila britanski imperij, sicer še vedno upravlja štirinajst čezmorskih ozemelj.  

Sodišče Evropske unije je presodilo v prid štirim španskim nogometnim klubom glede dodatnega plačila davkov. Realu Madrid, Barceloni, Osasuni  in Athletic Club Bilbau je Evropska komisija očitala, da so deležni nepravičnih davčnih olajšav kot neprofitna društva. Omenjeni klubi so namreč plačevali 25-odstotni davek, medtem ko so preostali klubi morali plačevati 30-odstotnega. Primer se je nanašal na širše obtožbe evropske komisarke za konkurenčnost Margrethe Vestager , na račun španskih nogometnih klubov. Sodišče je obtožbe na koncu zavrglo, pri čemer je imelo ključno vlogo uspešno dokazovanje Reala Madrid, da so tudi preostali klubi po raznih olajšavah plačevali nižje davke. Prav tako je sodišče odločilo, da so bili zbrani podatki tožilstva neustrezni.

Mestni svet v Pragi je sprejel odločitev, po kateri bo ob dnevih z veliko onesnaženostjo zraka na voljo brezplačen javni prevoz  tako za domačine kot za turiste. Ukrep, ki po predvidevanjih ne bi veljal več kakor sedem dni na leto, bo mesto stal približno dvesto tisoč evrov letno. Lani je praško okrožno sodišče zavrnilo predlog načrta mestnih oblasti in okoljskega ministrstva za izboljšanje kakovosti zraka, saj so bili načrti zmanjšanja emisij v prometu premalo konkretni.

Svet za civilni nadzor nad projektom Drugi tir predlaga zakon o gradnji in financiranju proge Koper-Divača
 / 14. 3. 2017

Na policijo je bila v zvezi z maketo drugega tira vložena ovadba zoper ministra za okolje Jureta Lebna, ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča in sekretarko istega ministrstva Nino Mauhler. Ovadenim se očitajo kazniva dejanja velike goljufije, lažnega predstavljanja in zavajanja javnosti z velikim oškodovanjem javnih financ. Ovadbo je vložila tako imenovana skupina strokovnjakov, potem ko je glavna akterka razkritih dopisovanj v zvezi z maketo, tiskovna predstavnica ministrstva za infrastrukturo Nataša Pelko, krivdo prevalila na Lebna, ki je bil vodja projekta. Po začetnih policijskih preiskavah na direkciji za infrastrukturo je policija tako začela tudi postopke zoper višje vladne uslužbence, ki so bili vključeni v projekt. Eden izmed ovaditeljev, Jože Duhovnik iz strokovne skupine Dvotirna proga, projekt štirih kilometrov, pravi, da se nepravilnosti in zavajanja nanašajo na celoten projekt drugega tira.

Izjava

Ministrstvo za finance je na tiskovni konferenci predstavilo predlog davčne reforme z namenom razbremenitve dela. To bo ministrstvo poskušalo doseči predvsem s spremembami pri obdavčitvi dohodnine, z zvišanjem omejitev davčnih razredov in dvigom splošne in dodatne splošne olajšave. Tako bi delavci z minimalno plačo prejeli 32 evrov višje mesečno neto izplačilo, delavci s povprečno slovensko plačo pa 144 evrov dodatka k neto plači. Po načrtih bo razbremenjen tudi regres, za katerega delodajalcu ne bo treba plačati socialnih prispevkov, če ne bo višji od bruto povprečne plače, torej 1800 evrov. Reforme glede regresa bodo predvidoma uzakonjene že letos, dohodninska reforma naslednje leto, poračun pa bo ministrstvo pripravilo leta 2021.

Odpoved: OFF je z Virantovo pomočjo pripravil Tramšek.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness