Nemški kancler Olaf Scholz se je v litovski prestolnici Vilni sestal z voditelji baltskih držav. Ob tem se je zavezal, da bo Nemčija omenjenim državam zagotovila dodatno vojaško podporo. Berlin namerava v Litvo poslati nekaj sto dodatnih vojakov. Nemčija v tej državi vodi bojno skupino tako imenovane Natove okrepljene prednje prisotnosti in ima že nameščenih okoli 500 vojakov. Namestitev sil v Litvi pa naj bi ščitila tudi Estonijo in Latvijo. Povečanje števila oboroženih sil je pozdravil tako litovski predsednik Gitanas Nausėda, kot tudi premierka Estonije Kaja Kallas in latvijski premier Krišjanis Karinš. 

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je zagotovila, da Poljski ne bodo izplačana sredstva iz sklada za okrevanje in odpornost, dokler ta ne sprejme ustreznih pravosodnih reform. Po njenih besedah mora Poljska zadostiti trem zahtevam. Prvič, trenutna disciplinska zbornica mora biti razpuščena in nadomeščena z neodvisnim nepristranskim sodiščem. Drugič, odpravljeni morajo biti kontroverzni disciplinski postopki zoper sodnike. Nazadnje, vsi sodniki, ki jih je kaznovala disciplinska zbornica, morajo imeti možnost, da se zagovarjajo pred novoustanovljeno zbornico. Von der Leyen je poudarila tudi, da morajo vse nezakonito odpuščene sodnike v državi ponovno zaposliti do konca leta 2023. Prejšnji teden se je sicer zdelo, da je komisija Varšavi popustila, saj je odobrila načrt za okrevanje, ki ga je predlagala poljska vlada.

Ursula von der Leyen se je ta teden prav zaradi popuščanja Poljski znašla pod pritiskom evropskih poslancev politične skupine liberalcev Renew. Omenjena skupina je začela zbirati podpise za predlog nezaupnice komisiji. Razlog zanjo je, da je komisija podala pozitivno oceno poljskega načrta okrevanje, a pri tem ni upoštevala številnih resolucij Evropskega parlamenta in sodb Sodišča Evropske unije. Poslanci so sporočili, da v primeru izplačila sredstev Poljski preden bi ta uvedla prej omenjene reforme, Evropska komisija ne bi več imela zaupanja skupine. Glede na razpravo v Evropskem parlamentu se sicer zdi, da nezaupnica ne bo izglasovana. Obe večji politični skupini, Evropska ljudska stranka ter Socialisti in demokrati predloga o nezaupnici ne podpirata. 

Še ostajamo pri Evropski komisiji. Deset članic Evropske unije, med njimi tudi Slovenija, so Evropsko komisijo pozvale k spremembi pogodb o dobavi cepiv proti virusu covid-19. Države so komisijo pozvale k reviziji določil pogodb o dobavi cepiva, pri čemer so opozorili na preveliko ponudbo odmerkov cepiva in zaščitnih sredstev. Pogodbe s proizvajalci cepiv bi morale biti prekinjene, v kolikor niso več potrebne z zdravstvenega in epidemiološkega vidika. 

Švedska vlada je dosegla dogovor, s katerim je preprečila izglasovanje nezaupnice pravosodnemu ministru Morganu Johanssonu. Politična kriza, v kateri se je znašla vlada, se je začela le tri mesece pred parlamentarnimi volitvami in manj kot leto dni po tem, ko je vlada pod vodstvom socialdemokratov izgubila podporo v parlamentu in nato še enkrat sestavila koalicijo. Glasovanje o nezaupnici ministru je zahtevala skrajno desna stranka Švedski demokrati, ki mu očita, da ni uspel zajeziti nasilja med oboroženimi tolpami, ki državo pesti že nekaj let. Nezaupnico so podprli v Zmerni stranki, Liberalni stranki in Krščanskih demokratih. Na glasovanju je bila nezaupnica zavrnjena, podprlo jo je namreč 174 poslancev 349-članskega parlamenta, torej le en poslanec manj od večine. Odločilen je bil glas Amineh Kakabaveh, nekdanje poslanke Leve stranke, ki je od leta 2019 neodvisna. 

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je ostro kritiziral ameriške sankcije zoper bosanskega Hrvata in predsednika Federacije BiH Marinka Čavara in jih označil kot arogantno teoriziranje. Skupaj z Alenom Šeranićem sta bila umeščena na seznam sankcioniranih tujih uradnikov, ker sta domnevno ogrožala mir in delovanje demokratičnih institucij. Sankcioniranju se je pridružil tudi nemški parlament, ki je Čavara sankcioniral zaradi destabilizacije razmer v Bosni in Hercegovini. Predsedniku Milanoviču je pritegnila tudi hrvaška vlada, ki je Čavara označila kot častnega človeka in obsodila potezo Nemčije in Združenih držav. 

Delavci v tovarni Fiata v Kragujevcu v Srbiji so na pogajanjih z vlado dosegli, da bodo tisti, ki bodo pristali na to, da naslednji dve leti delajo v Fiatovih tovarnah v tujini, dobili višjo nagrado v višini 17 tisoč evrov. Dobili so tudi zagotovilo, da jim bo ob vrnitvi zagotovljeno delovno mesto v Kragujevcu. Kot smo poročali v včerajšnjem OFFsajdu, namerava svojo tovarno, nekdaj tovarno Zastave, zapreti za dve leti in jo preurediti v tovarno za proizvodnjo električnih avtomobilov. V vmesnem času bo tisoč delavcev premeščenih na delo na Slovaško in Poljsko, še 500 pa jih bo izgubilo delo. Glavni spor ostaja višina odpravnin. 

Upravni odbor Družbe za upravljanje terjatev bank, krajše DUTB, je na seji za novega predsednika imenoval Žiga Debeljaka. Za namestnika predsednika upravnega odbora pa sta bila imenovana Rok Marolt in Miha Resman. DUTB naj bi skladno z zakonom iz leta 2015 sicer prenehala z delovanjem konec letošnjega leta. Debeljak je sicer leta 2006 prevzel funkcijo vodenja Mercatorja, potem ko je položaj zapustil Zoran Janković. Z Jankovićem se je sicer Debeljak kasneje zbližal, danes pa sodi v krog, povezan z Borutom Jamnikom iz Modre zavarovalnice. 

Računsko sodišče je izdalo revizijsko poročilo o projektu drugi tir Divača–Koper, ki skupno znaša 1,6 milijarde evrov. Sodišče je ugotovilo, da vlada in ministrstvo za infrastrukturo pri vzpostavljanju podlag za gradnjo in pri gospodarjenju z drugim tirom nista bila učinkovita. Bila pa naj bi delno učinkovita pri nadziranju izvajanju projekta drugi tir. Računsko sodišče je od vlade zahtevalo predložitev odzivnega poročila, v katerem mora izkazati izvedbo popravljalnega ukrepa. Ugotovljene nepravilnosti komentira vrhovni državni revizor Aleksej Šinigoj. 

Izjava 1

Prevpraševana je bila tudi učinkovitost investitorjev. Direkcija za infrastrukturo v obdobju med 1. januarjem 2015 in 21. julijem 2018 kot investitor pri izvajanju nalog priprave in izvedbe projekta ni bila učinkovita. 2TDK, Družba za razvoj projekta, pa je bila v obdobju med julijem 2018 in junijem 2020 kot investitor delno učinkovita.

Izjava 2