V Venezueli so potekale parlamentarne volitve, na katerih je po poročanjih oblasti z 68 odstotki glasov največ sedežev v parlamentu dobila Združena socialistična stranka Venezuele predsednika Nicolasa Madura s svojimi zaveznicami. Volilna udeležba je bila nizka in je znašala 31 odstotkov, saj je večji del opozicije pod vodstvom samooklicanega predsednika Juana Guaidoja volitve bojkotiral, češ da so predstava in da niso niti poštene niti svobodne. Glavni opozicijski predstavniki torej sploh niso bili med kandidati na glasovnicah, teh je bilo sicer okoli 14.000, prihajali pa so iz več kot 100 strank. Potegovali so se za mesto v razširjeni narodni skupščini z 227 sedeži, ki je veljala še za zadnjo državotvorno telo pod nadzorom opozicije. Ravno s podporo parlamenta se je lani Guaido kot njegov voditelj razglasil za predsednika in s tem izzval predsedovanje Madura, ki ga obtožuje goljufije na predsedniških volitvah leta 2018. Dejansko vlogo parlamenta je Maduro sicer popolnoma izničil. To je pred tremi leti storil z vzpostavitvijo ustavodajne skupščine. Ta je dobila vso zakonodajno moč, ki je prej pripadala narodni skupščini. Poleg tega lahko odločitve parlamenta razveljavlja tudi vrhovno sodišče, zvesto predsedniku. Nedeljske volitve so za neveljavne označile Združene države Amerike in Evropska unija, zaradi neobstoječih demokratičnih procesov državi tudi nista želeli poslati neodvisnih opazovalcev na volišča. Guaido z opozicijo zdaj načrtuje en teden trajajoč plebiscit, s katerim naj bi državljani potrdili veljavnost trenutne sestave parlamenta, dokler ne bi prišlo do transparentnih volitev.  

Iz Venezuele v Romunijo, kjer so prav tako potekale parlamentarne volitve, na katerih je po večini preštetih glasov s 30 odstotki podpore zmagala opozicijska stranka socialnih demokratov. Takoj za socialne demokrate, ki so v primerjavi s prejšnjimi volitvami zaradi številnih korupcijskih škandalov izgubili sedeže v parlamentu, se je uvrstila vladajoča Nacionalna liberalna stranka premierja Ludovica Orbana s približno 25 odstotkov glasov, vendar kljub temu obstaja velika verjetnost, da bodo liberalci ostali na oblasti. Imajo namreč največ možnosti, da sestavijo koalicijo, del katere bo po napovedih ostalo zavezništvo USR-plus, ki ga je podprlo 14,5 odstotka volivcev, možno pa je, da se jim bo pridružila tudi  sedaj opozicijska stranka Zveza Madžarov s 6,1 odstotka glasov. Glede na to, da nobena stranka ni osvojila absolutne večine glasov, bo o mandatarju za sestavo vlade odločil predsednik države Klaus Iohannis, nekdanji član Nacionalne liberalne stranke. Prvič je dovolj glasov za vstop v parlament, in sicer skoraj 9 odstotkov, dobila skrajna desna nacionalistična stranka  Zavezništvo za združitev Romunov, ki se zavzema za združitev Romunije z Moldavijo. Volitve sta zaznamovali rekordno nizka 33-odstotna udeležba in seveda epidemija, s katero se za zdaj vladajoči liberalci niso soočali uspešno. 

Dalje k parlamentarnim volitvam v Kuvajtu, ki so potekale v soboto. Kuvajt je dedna monarhija, na čelu katere je od septembra emir šejk Navaf al Ahmed al Sabah.  Emir in njegova družina imata v rokah izvršilno oblast, zakonodajno pa izvoljeni parlament. Stranke so sicer prepovedane in vsi kandidirajo individualno, vendar se po sobotnih volitvah vseeno lahko govori o velikem uspehu neuradne opozicije. Opozicijski kandidati so dobili 24 od 50 sedežev v nacionalni skupščini, obljubljajo pa reforme zaradi korupcije in visokega zadolževanja. Za državljane je spodbudno dejstvo, da je 30 kandidatov mlajših od 45 let, vendar pa tokrat v parlament ni bila izvoljena nobena ženska, edina ženska v prejšnji sestavi je svoje mesto izgubila. 

V glavnem mestu Moldavije Kišinjev se je na nedeljskih protestih zbralo vsaj 20.000 ljudi. Protestniki so zahtevali odstop vlade in razrešitev parlamenta ter predčasne volitve, s čimer so upoštevali pozive novo izvoljene predsednice države Maie Sandu. Sandu, ki je kandidirala proti aktualnemu proruskemu predsedniku Igorju Dodonu, je bila nekoliko presenetljivo izvoljena v drugem krogu volitev, v svoji kampanji se je zavzemala za reforme, s katerimi bi Moldavijo približala Evropski uniji. Za uresničitev svojih obljub bi potrebovala podporo parlamenta, v katerem imajo večino še vedno proruske stranke, in ki trenutno želi precej omejiti manevrski prostor predsednice. Pretekli teden so v parlamentu izglasovali zakon, s katerim se bo nadzor državne obveščevalne službe s predsednika države prenesel na parlament, v katerem ima pomemben vpliv poraženi predsedniški kandidat Igor Dodon. Trenutni predsednik vlade Ion Chicu naj bi bil sicer neodvisen, vendar je glede na njegovo postopanje postalo očitno, da zastopa interese Socialistične stranke, ki jo vodi Dodon. Protestniki poleg odstopa vlade in ponovnih volitev zahtevajo tudi, da Sandu zapriseže kot predsednica že 10. decembra in ne šele dva tedna pozneje, ko se Dodonu izteče mandat.

Novice iz Slovenije

Na izrednem dopisnem volilnem kongresu stranke DeSUS, ki je potekal od 20. novembra, so delegati s 146 glasovi za predsednika stranke izvolili nekdanjega vodjo Karla Erjavca. Njegov protikandidat Srečko Felix Krope je dobil 71 glasov. Erjavec tako prevzema položaj Aleksandre Pivec, zaradi katere je izgubil svoje mesto na januarskem kongresu stranke.  Tokratni kongres je za podpredsednike izvolil Ireno Majcen, Antona Balažeka in Brigito Čokl. Erjavec, ki se vrača v politično sfero, se je danes že sestal z vodstvom stranke, in sicer glede nadaljnjega delovanja DeSUS-a v koaliciji Janeza Janše ali izven nje. Na današnji tiskovni konferenci je povedal, da bo v kratkem sklical tudi izvršni odbor stranke in napovedal nadaljnje pogovore s poslansko skupino. Zase pa je dejal, da kot minister nima namena sodelovati v vladi Janeza Janše.

Izjava

Kaj več o tem, kako namerava DeSUS pod njegovim vodstvom v koaliciji postopati, ni povedal, izpostavil je samo nadaljnje sodelovanje med poslansko skupino in stranko, ter da ne more govoriti o tem, kako bodo poslanci stranke v državnem zboru glasovali. 

Danes bo minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec med obiskom v Združenih državah Amerike podpisal memorandum o razumevanju glede strateškega civilnega jedrskega sodelovanja med Slovenijo in Združenimi državami. Memorandum naj bi služil kot spodbujevalnik “za dodatno sodelovanje pri prenosu znanj in izkušenj” na področju energetike. Podpis po besedah vlade torej ne pomeni podlage konkretnemu poslu za dobavo tehnologije za morebitni drugi blok Nuklearne elektrarne Krško, ki ga je vlada uvrstila na seznam pomembnih strateških projektov. 

Poleg Vrotvca, ki ga je v ZDA pospremil zunanji minister Anže Logar, se je v tujino v imenu prijateljskih odnosov odpravil tudi premier Janez Janša. Janša se bo danes in jutri mudil v Izraelu, kamor ga je povabil izraelski predsednik vlade Benjamin Netanjahu, da bi mu čestital za premiersko mesto. Obisk vlada promovira kot priložnost za pogovore o ključnih zunanjepolitičnih temah ter nadaljnjem sodelovanju na področjih kibernetske varnosti in umetne inteligence. Slovenski premier se bo sestal z izraelskimi podjetniki, ki mu bo bodo predstavili možnosti za sodelovanje s podjetji v Sloveniji, neuradno pa naj bi bil na mizi tudi nakup izraelskih protioklepnih raket. 

Medtem ko slovenska delegacija v tujini potrjuje svojo naklonjenost Ameriki in prijateljem, je predstojnik Centra za nalezljive bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdravje Mario Fafangel sporočil, da zapušča svetovalno skupino za covid-19 v okviru  ministrstva za zdravje. O vzrokih za odločitev Fafangel javno ne bo govoril.  Minister Tomaž Gantar, ki je bil o odhodu in razlogih zanj obveščen, je danes povedal, da se bo svetovalna skupina spremenila in da bo vanjo ponovno povabil Fafangla.