Moldavska polarnost

Moldavska polarnost

Aktualno-politična novica
16. 11. 2020 - 17.00
 / OFFsajd

Moldavska volilna komisija je po 99 odstotkih preštetih glasovnic sporočila, da je v drugem krogu predsedniških volitev v Moldaviji s 57 odstotki podpore zmagala Maia Sandu, ki je kandidirala proti aktualnemu predsedniku Igorju Dodonu. Sandu, predsednica in ustanoviteljica desnosredinske stranke Akcija in solidarnost, je že v prvem krogu volitev presenetljivo premagala Dodona, vendar s premajhno razliko, da bi lahko dokončno slavila zmago. Kandidata sta se pomerila že drugič, prvič leta 2016, ko je vodenje države prevzel Dodon. Takrat so državljani prvič volili predsednika države - prej je imel to vlogo namreč parlament.

Na novo izvoljena predsednica je bila ekonomistka pri Svetovni banki, v državi je od leta 2012 do leta 2015 zasedala mesto ministrice za izobrazbo, kulturo in raziskovanje, bila je članica parlamenta, nazadnje pa lani za nekaj mesecev  imenovana kot predsednica vlade. Na ločnici, ki deli moldavsko politiko na tisto, ki se ozira na zahod, in tisto, ki gleda na vzhod, zastopa  proevropsko pozicijo, v svoji volilni kampanji je izpostavljala nujno potrebno reformo sodnega sistema, boj proti korupciji, vzpostavitev meritokracije in pogojev, ki bi omogočili tuje investicije.

Poraz kandidatke pro-EU strank na predsedniških volitvah
 / 14. 11. 2016
Moldavija ima velik problem z izseljevanjem; dobra tretjina prebivalstva, kar je približno 1,2 milijona ljudi, živi izven države. Maia Sandu je zato v središče postavila obljubo, do bo spodbujala ustvarjanje novih delovnih mest in s tem zmanjšala izseljevanje. Dorina Baltag, profesorica z Univerze v Maastrichtu, predstavi politično ozadje nove predsednice.

Izjava

Kampanjo drugega kandidata Igorja Dodona, politika, s katerim naj bi se ruski predsednik Vladimir Putin največ srečeval, opiše Denis Cenusa, politolog in programski direktor na področju energetske varnosti v neodvisnem možganskem trustu “Expert-Grup” iz Moldavije.

Izjava

Včerajšnje volitve se predvsem v evropskih medijih označuje za izredno pomembne, ker naj bi določale, v katero smer se bo država nagnila, ali bo nadaljevala kot dobra zaveznica Rusije ali kot država na poti v Evropsko unijo. Pomembno vprašanje ob tem pa je, kakšno moč sploh ima predsednik države v Moldaviji, ali torej je v kakšnem oziru odločilen. Vlogo predsednika države bo najprej predstavila Dorina Baltag.

Izjava

Kljub temu pa je vloga predsednika v marsičem omejena.

Izjava

Kaj v politični sezoni 2016-17 sploh pomeni biti proruski ali proevropski?
 / 10. 1. 2017
Maia Sandu bo torej svoje obljube lahko uresničila samo, če bo njene politike podpiral parlament, v katerem pa trenutno nima podpore. Po Cenusovem mnenju obstaja mala verjetnost, da bi prišlo do sodelovanja med novoizvoljeno predsednico in zakonodajnim telesom.

Izjava

Dogajanje v moldavski vladi, s katero naj bi sodelovala predsednica, je od lanskih volitev napeto. Po parlamentarnih volitvah februarja 2019 so v parlament izvoljene stranke koalicijo uspele sestaviti šele junija. Prej vladajoča Demokratska stranka Moldavije je nastalo koalicijo izpodbijala na ustavnem sodišču, češ da je bil zamujen ustavni rok za sestavo vlade. Sodišče je celo odredilo razpis novih parlamentarnih volitev v septembru, do katerih pa ni prišlo. Na koncu je tako vseeno obveljala nenavadna naveza Socialistične stranke, ki jo neformalno vodi poslavljajoči se predsednik države Igor Dodon, in takrat nastalega zavezništva ACUM, del katerega je bila stranka Maie Sandu. Sandu je tako postala premierka, vendar se je koalicija razvezala že novembra ob vprašanju imenovanja generalnega tožilca. Natančneje pojasni Baltag.

Izjava

Po glasovanju o nezaupnici proti premierki Sandu je bil s 60-odstotno podporo poslancev v parlamentu za predsednika vlade imenovan Ion Chicu. Chicu je na papirju neodvisen kandidat, vendar je že postalo očitno, da zastopa Socialistično stranko. Prejšnji teden je prišlo v vladi Chica  do zamenjav - po tem, ko je Demokratična stranka umaknila svoje ministre, je moral premier imenovati pet novih, od tega sta dva svetovalca predsednika Dodona. Situacijo predstavi Cenusa.

Izjava

Glede na nestabilnost v trenutnem parlamentu, delovanje katerega v veliki meri narekujejo koruptivni odnosi, se pojavljajo špekulacije, da bo v kratkem prišlo do ponovnih volitev. O nujnosti novih parlamentarnih volitev Cenus.

Izjava

Pri vsakih volitvah pomembno vlogo igrajo Moldavci v Pridnestrski republiki, ki je de facto samostojna, de iure pa del Moldavije, in pa Moldavci drugod po tujini. Na prejšnjih predsedniških volitvah leta 2016 so državljani iz samostojne regije, za katere je bil organiziran množični prevoz na volišča v Moldaviji, močno pripomogli k izvolitvi proruskega predsednika. Tokrat so oblasti omenjene prevoze omejile.

Izjava

Državljani Moldavije, ki glasujejo iz tujine, večinoma z zahoda, so pomemben del volilne baze za politike, ki se nagibajo k zahodu. O vlogi diaspore v tokratnih volitvah Baltag.

Izjava

Moldavija ima dve vladi, obe trdita, da sta legitimni
 / 14. 6. 2019
Vpliv diaspore se krepi tudi ekonomsko. V začetku devetdesetih let je šestdeset odstotkov izvoza Moldavije potovalo v Rusijo. Danes je ta številka zgolj 10 odstotkov. V Evropsko unijo sta danes namenjeni kar dve tretjini blaga, ki zapusti Moldavijo. Še pomembnejša so denarna nakazila, ki jih svojim družinam pošiljajo Moldavci v tujini. Večina jih dela v Evropski uniji in ta nakazila so enaka petini moldavskega bruto domačega proizvoda. Ekonomski razvoj Moldavijo kljub razcepljenosti politike o tem vprašanju vse bolj usmerja proti Evropski uniji.

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness