Ruski telekomunikacijski regulator Roskomnadzor je sporočil, da bo Rusija zaradi kršenja zakonodaje upočasnila delovanje Twitterja. Ruske oblasti so Twitter obtožile nepravočasnega in nedoslednega brisanja neprimernih ali politično spornih vsebin. Roskomnadzor naj bi od leta 2017 Twitterju poslal več kot 28.000 zahtev po izbrisu vsebin z otroško pornografijo, informacijami o uživanju mamil in pozivi mladoletnikom k samomoru. Upočasnitev Twitterjevega strežnika naj bi bila prva od sankcij zoper spletno platformo, ruske oblasti pa so ob nesodelovanju vodstva Twitterja napovedale tudi popolno prepoved. Na Twitterju so se v zadnjih mesecih sicer vrstili pozivi k protestom v podporo opozicijskemu voditelju Alekseju Navalnemu, ki so jih so želele ruske oblasti z izvajanjem pritiska na Twitter zatreti.

Na volitvah v Slonokoščeni obali je z veliko večino zmagala stranka Gibanje republikancev predsednika Alassana Ouattaraja. V 255-članskem spodnjem domu parlamenta je Gibanje republikancev osvojilo 137 sedežev, medtem ko so jih opozicijske stranke in nestrankarski poslanci osvojili 91. Volitve so kot prve po več kot 10 letih politične nestabilnosti potekale mirno, saj so po opozicijskem bojkotu predsedniških volitev oktobra lani na parlamentarnih volitvah sodelovale vse večje stranke. Največja opozicijska stranka Unija za demokracijo in mir je volitve sicer označila za neregularne in Gibanju republikancev očitala volilne prevare.

Nepalsko vrhovno sodišče je odločilo, da ime Nepalske komunistične partije ni skladno z zakonodajo, saj je ime že uporabljala druga stranka v nepalskem volilnem registru. Nepalska komunistična partija, iz katere prihaja tudi sedanji predsednik vlade Khadga Prasad Sharma Oli, je nastala po združitvi Olijeve komunistične partije in stranke Maoističnega centra. Odločitev vrhovnega sodišča naj bi zamajala enotnost stranke, potem ko je premier Oli nekatere člane stranke že decembra obtožil nekooperativnosti.

Združene države Amerike so prepovedale vstop v državo dvema iranskima uradnikoma iz Iranske revolucionarne garde zaradi domnevne vpletenosti v organizirano kršenje človekovih pravic političnih zapornikov in protestnikov. Ameriško zunanje ministrstvo je Alija Hemmatiana in Masouda Safdarija obtožilo izkoriščanja pooblastil in mučenja pridržanih v protestih v letih 2019 in 2020. Odnose med ZDA in Iranom bremeni tudi jedrski sporazum, saj iranske oblasti nadaljevanje pogajanj pogojujejo s preklicem sankcij, s čimer pa vrh ameriške politike odlaša. Prepoved vstopa v ZDA omenjenima uradnikoma je prva sankcija zoper Iran v mandatu administracije januarja inavguriranega Joeja Bidna .

Poleg obtožb iranskih uradnikov je Bidnova administracija sporočila tudi, da bo ovrgla pravilo o javnih stroških, v angleščini public charge rule, ki je bilo spejeto v času mandata nekdanjega predsednika Donalda Trumpa. Pravilo je obsegalo nabor kriterijev, na podlagi katerih je lahko ministrstvo za domovinsko varnost prosilcu za dovoljenje za bivanje, znano tudi kot »zelena karta«, odreklo možnost pridobitve zelene karte, če je ta v času postopka prejemal nekatere socialne transferje. Ministrstvo je o ustreznosti kandidatov presojalo tudi na podlagi starosti, zdravstvenega stanja, velikosti družine in premoženja. Termin »javni strošek« je v ameriški zakonodaji sicer prisoten že od leta 1882, vendar do Trumpovih sprememb ni bil natančno definiran. Ministrstvo za domovinsko varnost je sporočilo, da nadaljnja uporaba pravila ni v interesu javnosti in da bi šlo pri tem za nerazumno razporejanje omejenih vladnih sredstev. 

Ameriško tožilstvo je honduraškega predsednika Juana Orlanda Hernándeza obtožilo sodelovanja pri tihotapljenju kokaina v Združene države Amerike. Obtožbe zoper Hernandeza so se sicer pojavile ob sojenju tihotapcu drog Geovannyju Fuentesu, ki naj bi honduraškemu predsedniku plačal podkupnino v vrednosti nekaj več kot 20.000 evrov v zameno za zaščito. Predstavniki honduraškega predsednika so zanikali vsakršno vpletenost Hernandeza v nečedne posle in obenem dodali, da so honduraške oblasti zaznale drastičen upad prekupčevanja kokaina in tihotapljenja. 

Novic onkraj luže še ni konec. Asa Hutchinson, republikanski guverner zvezne države Arkansas, je podpisal predlog zakona, ki v tej zvezni državni praktično popolnoma prepoveduje izvajanje splava. Predlog zakona dovoljuje splav le, če je ogroženo zdravje matere, medtem ko možnosti splava po posilstvu ne predvideva. Hutschinson je uveljavitev predloga zakona označil za znak dolgoletnega truda na področju boja proti abortusu. Arkansas je sicer ena od 14 zveznih držav v ZDA, kjer so zakonodajalci poskušali omejiti pravico do splava.

Dolgoletni stari in do danes tudi novi predsednik stranke Desus Karl Erjavec je odstopil s položaja predsednika stranke, in poleg tega izstopil iz stranke, na čelu katere je dolga leta »zastopal interese slovenskih upokojencev«. 

izjava

O dobro podmazanih vrtljivih vratih priča Erjavčeva ponedeljkova napoved nastopa funkcije pomočnika generalnega direktorja v podjetju Iskratel, v katerem bo odgovoren za širitev in vstop na nove trge. 

Ne trese se zgolj deSUS. »Ali se poenotimo in gremo skupaj naprej ali pa se preštejemo in gremo na volilni kongres stranke.« S temi modrimi besedami je predsednik koalicijske Stranke modernega centra Zdravko Počivalšek pospremil dogajanje na izvršnem odboru stranke prejšnji teden. Počivalšek naj bi poskušal doseči menjavo vodje poslanske skupine SMC, ki jo trenutno vodi Janja Sluga. Ta sicer sodi med poslance, ki so bolj kritični do potez aktualne vlade. Po poskusu menjave vodje poslanske skupine, ki je spodletel zaradi nezadostne podpore med poslanci stranke, so se iz lokalnih odborov Stranke modernega centra vrstili pozivi k strankarskemu kongresu. Opoldne pa smo prejeli odprto pismo, ki ga je Počivalšek naslovil na opozicijo ter »vse ostale sopotnike«. Trenja v stranki, ki ji mnogi očitajo izgubo etične drže ter oportunizem, je povzel z besedami, citiramo: »Ne slepim se, da bo to lahka pot in da bo tekla brez zapletov. A treba se je vedno znova vračati za isto mizo in se truditi iskati pogovor.« Bolje je 100 let živeti v gospodarstvu kot sedem dni v javni upravi.

Okrožno sodišče v Ljubljani je pritrdilo sodbi Mestne občine Ljubljana glede odpovedi najemne pogodbe z Zgodovinskim arhivom Ljubljana, ki je sedaj primoran izprazniti poslovne prostore. Mestna občina Ljubljana je najemno pogodbo za nedoločen čas sodno prekinila aprila 2019, ker naj bi ji to nalagal zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih. V arhivu so opozarjali na neustreznost morebitnih novih prostorov. Župan Mestne občine Ljubljana je namreč kot možnost za selitev omenjal Kvedrovo ulico ali Roško cesto ter se ob tem obregnil ob dolžnost države, da arhivu priskrbi prostore. Sodba še ni pravnomočna, obe strani pa imata čas za pritožbo do konca meseca.  

OFF je pripravil vajenec Matija, mentoriral je Svetina.