Evropska komisija je pripravila predlog proračuna Evropske unije za obdobje od 2021 do 2027. Proračun bo težak 1135 milijard evrov za sedemletno obdobje, kar je slabih 200 milijard evrov več kot za trenutno obdobje. Predlog proračuna predvideva dvig izdatkov za nadzor zunanjih meja, kamor bi komisija poslala 10 tisoč pripadnikov varnostnih organov. Predlog predvideva tudi dvig izdatkov za vojaške raziskave, znanost, šolstvo, mednarodno razvojno pomoč in program Erasmus. Komisija predlaga tudi uvedbo tako imenovanih lastnih sredstev - sredstev, ki bi se namesto posredne poti preko nacionalnih proračunov stekala neposredno v evropski proračun. Lastna sredstva bi obsegala okoli 10 odstotkov celotnega proračuna, kot vire zanje pa predlog predvideva prihodke od prodaje emisijskih kuponov, davkov na nereciklirane plastične odpadke in davkov na prihodek digitalnih podjetij. Predlog proračuna je naletel na očitke z več strani. Nekatere neto plačnice v evropski proračun - Nemčija, Danska, Nizozemska in Švedska - nasprotujejo predvidenemu povišanju izplačil v skupni proračun. Po drugi strani je Francija ogorčena nad predvidenim znižanjem izdatkov za subvencije za kmetijstvo. Ti trenutno obsegajo skoraj 40 odstotkov evropskega proračuna, v naslednjem obdobju pa naj bi se znižali za 5 odstotkov. Države vzhodne periferije pa so nezadovoljne z nižanjem obsega kohezijskih sredstev in s predlaganim pogojevanjem prejema evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava.

Italijani se bodo verjetno še letos odpravili na ponovljene parlamentarne volitve. Vodja stranke Gibanje petih zvezd - največje posamezne stranke po marčevskih volitvah - Luigi di Maio je zavrnil ponovno ponudbo za koalicijska pogajanja z desno koalicijo strank Liga in Forza Italia. Pogajanja s to koalicijo so propadla že konec aprila, po tem, ko je di Maio zahteval, da v pogajanja vstopi samo Liga, ne pa tudi njena zaveznica Forza Italia, ki jo vodi nekdanji premier Silvio Berlusconi. Di Maio se je nato obrnil na socialdemokratsko Demokratsko stranko, katere vstop v pogajanja pa je blokiral nekdanji premier Matteo Renzi, ki kljub odstopu s funkcij v stranki še vedno uživa precejšnjo podporo. Luigi di Maio je izrazil prepričanje, da so ponovljene volitve edina rešitev, čemur je pritrdil tudi italijanski predsednik Sergio Mattarella.

Baskovska separatistična organizacija Baskovska domovina in svoboda, znana pod kratico ETA, je oznanila svojo razpustitev. V pismu, poslanem španskemu časniku El Diario, so zapisali, da razpuščajo vse svoje organe in zaključujejo s političnimi aktivnostmi. Organizacija, ustanovljena leta 1959 v času fašistične vladavine Francisca Franca, je že leta 2010 oznanila premirje, lani pa še razorožitev. Kljub prenehanju delovanja ETE španska vlada ne popušča. Opozarja, da morajo vsi pripadniki ETE, ki so bili vpleteni v nasilje, za to odgovarjati. V španskih in francoskih zaporih je trenutno skoraj 250 pripadnikov skupine, ki jih vlade načrtno razporejajo po zaporih daleč od domačih krajev. Približno 100 jih španske oblasti še iščejo.

Francoski predsednik Emmanuel Macron se medtem spopada s separatizmom 11 tisoč kilometrov vzhodneje. Obiskal je francosko čezmorsko ozemlje Nova Kaledonija, kjer se bo konec leta odvil referendum o neodvisnosti. Poudaril je, da je v Pacifiku treba vzdrževati razmerje moči, kar naj bi ogrožala Kitajska. Ta je medtem po poročanju ameriških obveščevalcev na otokih v Južnokitajskem morju namestila rakete zemlja-zemlja in zemlja-zrak.

Nova čezmorska ozemlja pa osvajajo Združeni arabski emirati. Na otok Socotra ob obali Somalije v Indijskem oceanu so po trditvah jemenske vlade namestili tanke, težko orožje in vojaška letala. Vojaške okrepitve prihajajo ob obisku delegacije jemenske vlade na otoku. Socotra leži na strateški lokaciji ob vstopu v Rdeče morje, skozi katerega potekajo transportne poti proti Sueškemu kanalu.

Na celinski vzhodni Afriki pa se krepijo zavezništva. Etiopija in Sudan sta podpisala dogovor o vzpostavitvi skupnih vojaških enot za obrambo Jezu velikega etiopskega preporoda. Gradnja jezu na etiopskem odseku reke Nil je razburila predvsem Egipt, ki v njem vidi nevarnost za stabilno oskrbo z vodo. V preteklosti je Egipt grozil celo z možnostjo vojaške intervencije, da bi preprečil izgradnjo jezu. Egipt trdi, da je gradnja jezu nezakonita, saj je v nasprotju s pogodbo iz leta 1959, ki pravico do izkoriščanja vode iz Nila podeljuje izključno Egiptu in Sudanu. Etiopija zahteva prenovo te pogodbe, z izgradnjo jezu pa načrtuje zagotoviti električno energijo za pospešitev industrializacije v državi. Etiopija, Sudan in Egipt so leta 2015 vzpostavile tripartitno komisijo za reševanje vprašanj, povezanih z jezom. Zadnji krog pogovorov v okviru komisije je aprila propadel, ker se strani niso mogle uskladiti glede sprejema poročila o vplivih izgradnje jezu.

Slovenija

Ustavno sodišče je zavrglo ustavni pritožbi Banke Slovenije in Evropske centralne banke glede hišne preiskave in zasega dokumentacije v zvezi s sanacijo bank. Banka Slovenije in ECB trdita, da zaseženo gradivo obsega informacije Evropske centralne banke in da je za njihovo zaplembo potrebno soglasje ECB. V ustavni pritožbi sta zatrdili, da so bile kršene pravica do enakega varstva pravic, pravica do sodnega varstva in pravica do pravnega sredstva. Ustavno sodišče pa je ugotovilo, da Banka Slovenije in ECB kot oblastna organa do teh pravic nista upravičeni.