Združene države Amerike so s podporo klasičnih zaveznic, med katerimi so Evropska unija, Združeno kraljestvo, Japonska, Nova Zelandija, Kanada in Avstralija, obtožile Kitajsko, da ščiti in podpira skupino hekerjev, ki so marca vdrli v strežnike Microsoft Outlooka. Ta vdor naj bi prizadel 30 tisoč organizacij. Sočasno je ameriško ministrstvo za pravosodje za kibernetske napade na podjetja, univerze in vladna telesa v ameriški državi in izven nje obtožilo štiri kitajske državljane, tri varnostne uradnike in hekerja. Za razliko od prejšnjih obtožb Pekinga glede kibernetskih napadov se je Washington tokrat odločil, da bo k obtožbam pritegnil še svoje geopolitične zaveznike. Kitajska je obtožbe označila za neargumentirane in zlonamerne. 

Pravosodni minister Združenih držav Amerike Merrick Garland je zveznim tožilcem prepovedal zaseganje podatkov novinarjev med preiskavami uhajanja zaupnih informacij iz vlade. Drugače povedano, tožilec ne more zahtevati novinarjevih podatkov samo zato, ker ta poseduje ali je objavil zaupne informacije.  Prepoved se sicer ne nanaša na določene izjeme, podatki se lahko zasežejo, če obstaja sum, da novinar dela za tuje sile ali za teroristično organizacijo. Prepoved prav tako ne velja, če so ljudje neposredno ogroženi, če gre za ugrabitve ali zločine proti otrokom. Takšen ukrep naj bi bil odgovor na prakse administracije Donalda Trumpa, ki je zasegla telefone in elektronska sporočila novinarjev v zvezi s preiskavo o ruski vpletenosti v ameriške volitve.

Po predsedniških volitvah 6. junija je volilna komisija v Peruju tudi uradno razglasila Pedra Castilla za perujskega predsednika, čigar mandat traja pet let. Do tako pozne razglasitve je prišlo zaradi majhne razlike med številom glasov in zaradi obtožb Castillove protikandidatke Keiko Fujimori, da je prišlo do volilih nepravilnosti. Fujimori je pristojne s pravnimi sredstvi pozvala, naj razveljavijo rezultate 802 volišč in naj pregledajo spornih 300 tisoč glasov. Državno telo za volitve je vse pritožbe zavrnilo, Fujimori pa je ob ponovnem zatrjevanju o volilni prevari uradno sprejela poraz. 

Med molitvijo v mošeji v glavnem mestu Malija je bil danes z nožem napaden malijski začasni predsednik Assimi Goita. Goita je prevzel oblast in kot predsednik zaprisegel prejšnji mesec, potem ko je kot podpredsednik v začasni vladi obtožil predsednika Baha Ndawa in premierja Moctarja Ouana, da se pri kadrovskih menjavah v kabinetu nista posvetovala z njim. Avgusta 2020 je Goita vodil vojaški udar, s katerim je bil s položaja odstranjen predsednik Ibrahim Boubacar, proti kateremu so več mesecev potekali protesti.

Avstrijsko ustavno sodišče je odobrilo prošnjo aktivista, avstrijskega pravnika Maxa Schremsa, ki se že več let bori proti Facebookovim praksam zbiranja podatkov, in na Sodišče Evropske unije naslovilo vprašanja glede pravnih temeljev, na podlagi katerih Facebook v Evropski uniji zbira podatke uporabnikov. Schrems trdi, da Facebook ne upošteva določila Splošne uredbe EU o varstvu podatkov in da obravnava privolitev uporabnika kot pogodbo civilnega prava, ki mu omogoča, da podatke tega uporabnika uporablja za ciljne reklame. V okviru štirih  vprašanj je obravnavana celotna Facebookova uporaba podatkov za zaslužek; če sodišče prepozna nezakonitost, bi lahko prišlo do tega, da bo Facebook primoran izbrisati vse podatke, ki so bili zbrani nelegalno, in plačati milijonom uporabnikov za nastalo škodo. 

Na spletni strani Ajpesa je bil objavljen delitveni načrt družbe Časnik Večer, ki predvideva izčlenitev in prodajo premoženja, ki se v glavnem nanaša na dejavnost založništva. Od družbe naj bi ločili založništvo in ga z zaposlenimi prenesli na novo družbo, ki bi jo potem prodali. Večer oziroma novo družbo naj bi po neuradnih informacijah kupil medijski mogotec Martin Odlazek. Družba Časnik Večer naj bi še poslovala naprej, vendar pod novim imenom in s svetovanjem ter storitvami. 

Anže Erbežnik, državni sekretar na ministrstvu za pravosodje, je po manj kot enem mesecu odstopil s položaja. Novi minister za pravosodje Marjan Dikaučič je javnost obvestil, da so razlogi za odstop Erbežnika njuni različni pogledi »glede vodenja resorja in vloge državnega sekretarja«. Na ministrstvu je sicer pestro zaradi zadeve neimenovanja evropskih delegiranih tožilce. Včeraj je Državnotožilski svet vlado pozval, naj o predlogih za imenovanje državnih tožilcev odloči v najkrajšem možnem času. Poleg tega pa so v svetu opozorili, da vlada zavlačuje tudi z odločanjem o imenovanju nekaterih državnih tožilcev, s čimer se kadrovska problematika na tožilstvih samo poglablja.