20. 3. 2024 – 15.00

Fajon OFFdhaja

Audio file
Audio file
25. 5. 2018 – 17.00
O referendomu o legalizaciji splava na Irskem.

Irski premier Leo Varadkar je oznanil svoj odstop s funkcije premierja in predsednika vladajoče konservativna stranke Fine Gael. Njegov odstop z mesta predsednika stranke velja takoj, premier pa bo ostal do aprilske konference stranke, na kateri bo izbran njegov naslednik. V zadnjem letu je deset od 33 aktualnih poslancev stranke napovedalo, da se umikajo iz politike in se za poslanske stolčke ne bodo potegovali več. Varadkarjev odstop sledi porazu na referendumu o ustavni posodobitvi tradicionalistične opredelitve vloge žensk v irski družbi. Volivci so v veliki večini zavrnili spremembe ustave, pri čemer so mnogi kritizirali dikciji, ki ju je predlagala liberalno-konservativna vlada, kot nejasni. Varadkar je bil pred odstopom na službenem potovanju v Združenih državah Amerike, kjer je izrazil podporo Palestini in pritisnil na Združene države, naj poskusijo doseči mir. Pripomnil je, da v zgodovini Izraela vidi zgodovino Irske.

Audio file
23. 11. 2023 – 0.05
Nočni program o genocidu v Gazi

Svetovna zdravstvena organizacija je izdala poročilo o napadih na palestinske zdravstvene ustanove in delavce. Od odporniške operacije palestinskega Hamasa sedmega oktobra je Zdravstvena organizacija dokumentirala 410 izraelskih napadov na zdravstveno infrastrukturo v Gazi, s čimer je vojska ubila 685 ljudi na območju zdravstvenih ustanov. Zbombardirala je 99 zdravstvenih centrov. V istem času je Izrael izvedel 403 napade na zdravstveno infrastrukturo na okupiranem Zahodnem bregu, kjer je ubil 11 ljudi. Kanadska zunanja ministrica Mélanie Joly je obljubila prepoved dostave orožja Izraelu. Prepoved je predlagala Nova demokratska stranka, ki v parlamentu nudi podporo vladajočim liberalcem Justina Trudeauja. V ponedeljek je parlament pobudo podprl, a ne gre za zavezujoč sklep. Kanada je od začetka izraelskega genocida nad Palestinci Izraelu sicer dobavila zaščitno in telekomunikacijo opremo, strelivo ter strelno orožje v skupni vrednosti 14 milijonov evrov. Kanada je že sredi februarja suspendirala dovoljenja za dobavo orožja Izraelu, a je vladna agencija Globalnih kanadskih zadev orožje še naprej pošiljala, le da vsako pošiljko posebej. Od leta 2015 je Kanada Izraelu dobavila 83 milijonov evrov vredne pošiljke orožja. 

Audio file
9. 2. 2024 – 17.00
O kmečkih protestih in problemih kmetijske politike EU

Države članice Evropske unije so podaljšale izvzetost Ukrajine iz carin za kmetijske izdelke, kot so jajca, perutnina, med, sladkor, oves, koruza in zdrob. Čeprav bodo ti izdelki še vedno izvzeti iz carin do junija 2025, je Unija uvedla varovalko, ki bi carine ponovno uvedla, če bi uvoz teh izdelkov presegel povprečno raven iz let 2022 in 2023. V primeru žita strogih omejitev ne uvajajo, bo pa morala Evropska komisija sproti preverjati, ali uvoz ukrajinskega žita ruši evropski notranji trg, in v tem primeru ustrezno ukrepati. Razlog za navidezno varovalko so protesti kmetov, ki nasprotujejo poceni uvoženim ukrajinskim izdelkom, zaradi katerih so, kot trdijo, njihovi izdelki nekonkurenčni. Francija in Poljska sta predlagali veliko strožje ukrepe, med drugimi razširitev referenčnega obdobja za povprečni uvoz izdelkov tudi na leto 2021. Takrat so bili namreč uvozi na evropski trg iz Ukrajine veliko nižji, Ukrajini pa bi s tem grozil izpad 1,2 milijarde evrov. Carine, ki niso bile zajete v prostotrgovinskem sporazumu Unije z Ukrajino iz leta 2014, je Evropska komisija odpravila po ruskem napadu na Ukrajino leta 2022. Lani so ukinitev carin podaljšali do letošnjega junija.

Audio file
25. 1. 2021 – 17.00
Nova EU zakonodaja; Akt o digitalnih trgih in Akt o digitalni ponudbi

Francoski varuh konkurence je Google oglobil za 250 milijonov evrov zaradi kršitev evropskih določil o intelektualni lastnini. Varuh Googlu očita kršitev dogovora, ki sta ga vladna agencija in ameriška korporacija sklenili leta 2022. Sporazum je določil smernice, v skladu s katerimi se mora Google pogajati z medijskimi hišami glede uporabe izsekov medijskih člankov in plačila za to rabo. Google je prekršil štiri od sedmih smernic dogovora. Kršil je načelo vestnosti in poštenja, načelo transparentnosti, poleg tega pa po mnenju varuha medijem ni plačeval dovolj. Varuh Googlu očita tudi uporabo programa umetne inteligence Bard, ki se je informiral preko člankov, ne da bi obvestil medijske hiše. Potreba po pogajanjih z mediji izvira iz evropske direktive iz leta 2019, ki je medijskim hišam omogočila izpogajanje prejemkov za uporabo člankov na digitalnih platformah. Francoski varuh je že leta 2021 oglobil Google za pol milijarde evrov zaradi kršitve načela vestnosti in poštenja. Kazni so za Google sorazmerno nizke, saj je imel lani prek 70 milijard evrov dobička.

Bavarska vlada je sprejela spremembe predpisov, ki omejujejo uporabo spolno nevtralnih besed v izobraževalnih in drugih javnih ustanovah. Do zdaj so nemška besedila lahko uporabljala zvezdice oziroma podčrtaje, da so ločili besedo v primeru, ko je šlo za ženske samostalnike. Tak način pisanja je leta 2021 prevzel tudi nemški slovar Duden. Minister Florian Herrmann je odločitev vlade, ki bo tak način pisanja omejila, argumentiral s stališčem, da mora biti jezik jasen in razumljiv. Vodja Nemškega učiteljskega društva Stefan Düll, ki je sam član vladajoče Krščansko-socialne zveze, odločitev podpira, ni pa še jasno, kaj bo kazen v primeru kršitve predpisa.

Romunsko ustavno sodišče je zavrnilo pritožbo opozicije, ki je hotela razveljaviti zakonodajo, s katero je bila dekriminalizirana davčna utaja pod enim milijonom evrov. Zakon, sprejet decembra lani, določa, da se lahko oseba, pri kateri so organi pregona ugotovili davčno udajo do enega milijona evrov, izogne kazenskemu pregonu. To lahko stori, če v roku enega meseca od odkritja davčne utaje povrne utajeni denar in doplača še 15 odstotkov utajene vrednosti. Kot razlog za sprejem zakona predsednik vlade Marcel Ciolacu navaja, da mu je večji interes utajeni denar pridobiti nazaj kot pa kaznovati utajevalca. 

Audio file
14. 2. 2024 – 16.00
Kaj s sklicem volilnega kongresa želita pokazati predsednica Tanja Fajon in vodstvo Socialnih demokratov?

Predsednica Socialnih demokratov Tanja Fajon je v pismu članstvu oznanila slovo s čela stranke. Na aprilskem kongresu se za mesto predsednice ne bo potegovala. S tem odhaja s položaja, ki ga zaseda od leta 2020, ko je nasledila Dejana Židana. Pred volilnim kongresom 13. aprila je za predsedniško funkcijo evidentiranih 22 kandidatov. Soglasje h kandidaturi jih je podalo manj, med drugimi evropski poslanec Milan Brglez, poslanec Jani Prednik in župan Ajdovščine Tadej Beočanin. Za novega glavnega tajnika stranke je evidentiranih 42 kandidatov, za štiri podpredsednike stranke pa 52. Reorganizacija vodstva Socialnih demokratov prihaja po nakupu sodne stavbe na Litijski cesti, zaradi česar je že v začetku februarja s položaja glavnega tajnika odstopil Klemen Žibert, socialdemokrati pa so v odstop prisilili pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan, ki je s kršenjem strankarskega načela »roka roko umije« tudi najbolj zaslužna za sproženje procesa novih strankarskih volitev. 

Poteka druga stavkovna sreda na 54 od 58 upravnih enotah, ki jo organizira Sindikat državnih organov Slovenije. Zaposleni na upravnih enotah opozarjajo na slabe delovne pogoje, med drugimi nizko plačo, vse višje obremenitve in pomanjkanje kadra. Najslabše plačani delavci v javni upravi zahtevajo dvig plač za sedem razredov. Predsednik sindikata Frančišek Verk pravi, da je namen višanja plač reševanje pomanjkanja kadra. 

Izjava

V sindikatu imajo tudi predlog, kako plačno situacijo rešiti, še preden pride do celovite reforme sistema plač v javnem sektorju.

Izjava

OFF je pripravil vajenec Rok, mentorirala je Neva.

Vir fotografije: Socialni demokrati

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.