Bruselj proti vratarjem interneta

Aktualno-politična novica
25. 1. 2021 - 17.00
 / OFFsajd

Pred dvema letoma in pol je Evropska komisija oglobila ameriški Google z rekordno kaznijo v višini 2,4 milijarde evrov zaradi zlorabe svojega vpliva na področju spletnih iskalnikov za prednost svoje storitve za pomoč pri spletnem nakupovanju. Google je kot dominantno okno v svet za uporabnike interneta uporabljal svoj vpliv za preusmerjanje uporabnikov na svoje lastne produkte. Kazen ni kaj dosti pomagala manjšim spletni trgovinam, ki pravijo, da se število njihovih uporabnikov, ki pridejo na njihove spletne strani prek iskanja v Googlu, samo še zmanjšuje. Prav tako se Google s komisijo še vedno pravda na Evropskem sodišču glede vprašanja, ali je bila kazen sploh upravičena. Eno pomembno sodbo je Evropska komisija pred tem sodiščem že izgubila, namreč glede omejevanja velikih tehnoloških podjetji pri njihovem monopolnem položaju na trgu, če te dejavnosti ne povzročajo višjih cen, ker je primer pri Googlu in Facebooku, ki ponujajo svoje osnovne storitve zastonj. Da bi okrepila svoj položaj, sedaj komisija predlaga temeljito prenovo pravil spletnega poslovanja, še posebej glede največjih podjetji v tej gospodarski panogi.

Decembra predstavljena regulativna predloga, Akt o digitalnih trgih in Akt o digitalni ponudbi, težita k omejitvi moči spletnih ponudnikov vsebin. Cilj zakonodaje, tako Margrethe Vestager, komisarka za konkurenčnost in vodja komisijskega projekta Evropa, pripravljena na digitalno dobo, je “poskrbeti, da mi, kot uporabniki, imamo dostop do široke izbire varnih izdelkov in storitev na spletu”. Vestager kot prednost novih regulacij izpostavlja pošteno in svobodno konkurenčno poslovanje podjetij tudi na spletu ter kot pravico Evropejca vidi “nakupovanje na varen način in branje zaupanja vrednih novic, kajti kar je ilegalno izven spleta, je enako ilegalno na spletu.” V današnjem OFFsajdu tako o predlaganih zakonih, njunih pomanjkljivostih, zgodovini poskusov regulacij digitalnega trga ter o vplivu Evropske unije na nadaljnjo regulacijo digitalnih trgov na svetovni ravni.

Jan Penfrat iz nevladne organizacije Evropske digitalne pravice predstavi, kaj predloga Evropske komisije posamično regulirata in za kaj se zavzemata.

izjava

Zakon o digitalnem trgu poskuša omogočiti vstop novih spletnih ponudnikov in preprečevati trenutno stanje maloštevilnih velikih podjetij, ki obvladujejo spletno trgovanje. Zakon tako prepoveduje prej pogosto vedenje, ki teži k monopolni prevladi. Tako podjetjem prepoveduje, da bi uporabnikom onemogočili, da si s telefona odstrani vnaprej nastavljene aplikacije ali programsko opremo. Prav tako zadolžuje multinacionalke, da omogočajo dobro delovanje programske opreme drugih podjetij na svojih platformah. Prepovedano je tudi, da npr. Google na svoji platformi svojo storitev privilegira pred drugimi ponudniki. Zato je bil Google v preteklosti s strani komisije za konkurenčnost že kaznovan z zanj simboličnimi tremi milijoni evrov. 

Akt o digitalnih storitvah se zavzema za transparentnost in pomoč uporabnikom pri dostopanju do različnih platform ter opozarjanje na morebitne ilegalne vsebine. Penfrat spomni tudi na problematike, ki jih želi nasloviti Akt o digitalnem trgu in s katerimi se danes soočamo na internetnih platformah.

izjava

Penfrat meni, da so sankcije ob neupoštevanju omenjenih aktov dovolj stroge, problem se nahaja pri opremljanju regulatorjev, ki se soočajo z velikimi platformami. Izpostavi tudi, kaj je prednost reguliranja večjih koorporacij s strani Evropske unije v primerjavi s posameznimi državami.

izjava

Prvi zakon, namenjen regulaciji spletnega poslovanja, Direktiva o trgovanju Evropske unije, je nastal leta 2000. Penfrat opozori na težavnost sprejemanja takšne zakonodaje, sploh na nacionalnem nivoju, kjer so ustavna sodišča takšne poskuse pogosto označile kot neustavne. 

izjava

Akta sta šele na začetku sprejemnega procesa; potrditi ju morajo Evropski svet in parlament, spremembe pa bodo predlagale članice in drugi. Penfrat opozori, da je sicer dobronamenska funkcija, ki uporabnikom omogoča, da prijavijo morebitno ilegalno vsebino, npr. sovražni govor, slabo zasnovana, saj spodbuja platforme, da takoj odstranijo vsebino, ne da bi preverile, ali je dejansko sporna.

izjava

Konstantinos Komaitis, direktor organizacije Internetna družba, ki si prizadeva za globalno povezan, varen, zaupanja vreden internet, podpira poskus regulacije tehnoloških velikanov, a tudi on vidi pomanjkljivost na področju odločanja o vsebini na platformah.

izjava

Penfrat iz organizacije Evropske digitalne pravice izpostavi pomanjkljivost zakonodaje na področju regulacije spletnega targetiranega oglaševanja.

izjava

Komaitis izpostavi možnost negativnih neželenih posledic, kakršne so se zgodile po sprejetju uredbe GDPR. Ta je bila sicer namenjena večji zaščiti zasebnosti uporabnikov.

izjava

Predlagana akta bosta tako krmarila med lobiranjem tehnoloških velikanov po do sedaj dovoljenem monopolnem vedenju in zahtevah nevladnih organizacij po svobodnem internetu, ki naj bo hkrati reguliran v prid uporabnikom, ne korporacij. 

 

OFFSAJD sta napisali Hana in Gea. 

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness