Iz jeklarne Azovstal v Marijupolu so ruske sile v ponedeljek zvečer evakuirale več kot 200 ukrajinskih borcev, ki so bili tam ujeti dva meseca. 53 so jih odpeljali v mesto Novoazovsk, 211 pa v mesto Olenivka. Obe mesti sta pod nadzorom proruskih sil. Dogovor o evakuaciji je bil dosežen v ponedeljek zvečer, kar sta potrdili tako Moskva kot ukrajinska stran. Pri evakuaciji so sodelovali tudi predstavniki Združenih narodov in Rdečega križa. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v večernem televizijskem nagovoru opozoril, da ukrajinski vojaki ne bodo takoj izpuščeni in bodo predmet pogajanj med Rusijo in Ukrajino. Marijupol je bil obkoljen kmalu po začetku ruske invazije, ukrajinske sile pa so se obdržale zgolj v jeklarni Azovstal, ki ima obsežna podzemna zaklonišča. 

Švedska in Finska bosta zaradi vojne v Ukrajini zaprosili za vstop v zvezo Nato. Švedska vladajoča socialdemokratska stranka je povedala, da se po znotrajstrankarskem glasovanju zavzema za vstop Švedske v Nato, s čimer je državi odprla pot za nadaljnje korake pri vložitvi prošnje za članstvo. Premierka Magdalena Andersson je še zagotovila, da si bo Švedska prizadevala, da v primeru odobritve članstva na njenem ozemlju ne bodo nameščena stalna vojaška oporišča in jedrsko orožje. Finska se je medtem že odločila za prošnjo članstva v zvezi. Odločitev sta na skupni tiskovni konferenci sporočila finski predsednik Sauli Niinistö in premierka Sanna Marin. Odločitev mora potrditi še finski parlament, medtem ko švedska vlada soglasja parlamenta ne potrebuje.

Na željo obeh držav po vstopu se je odzvala Rusija, ki se z njuno potezo ne bo preprosto sprijaznila. Odziv Moskve pa bo odvisen od praktičnih posledic članstva obeh držav.

Med državami, ki nasprotujejo vstopu obeh skandinavskih držav, je najglasnejša Turčija. Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je bil v zadnjem javnem nagovoru kritičen do vstopa obeh držav. Kot je dejal, vstopu nasprotuje, ker državi nista jasno obsodili Kurdske delavske stranke. Več o priključitvi Švedske in Finske zvezi Nato boste izvedeli v OFFsajdu ob petih.

V nedeljo so v Somaliji potekale predsedniške volitve, na katerih je zmagal Hasan Šejk. V Somaliji predsednika s posrednim glasovanjem izvoli 275 poslancev predstavniškega doma in 54 predstavnikov senata. Parlamentarni uradniki so za Mohamuda našteli 214 glasov, kar je bilo dovolj, da je premagal dosedanjega predsednika Mohameda Abdulahija Mohameda, bolj znanega kot Farmajo. Štetje glasov so prenašali po televiziji. Farmaju se je sicer februarja 2021 brez volitev iztekel predsedniški mandat. Po neuspelih političnih pogovorih o spremembah glede volitev predsednika in članov volilne komisije je kljub ostrim kritikam podaljšal svoj mandat. Mohamud, ki je bil predsednik že med letoma 2012 in 2017, je zaprisegel kmalu po preštetju glasov. Somalijo že več let pretresa konflikt med državnimi silami in islamističnim uporniškim gibanjem Al Šabab.

Ostajamo v Somaliji. Bolje rečeno, tam vedno bolj ostajajo ZDA. Ameriški predsednik Joe Biden je včeraj podpisal ukaz o napotitvi več sto vojakov v Somalijo. Ameriški vojaki bodo v vzhodnoafriško državo prišli iz drugih afriških držav, kjer že opravljajo različne misije. Državnim varnostnim silam naj bi pomagali pri urjenju proti milici Al Šabab. Adrienne Watson, tiskovna predstavnica sveta za nacionalno varnost, je zatrdila, da v Somaliji ne bo več kot 500 ameriških vojakov, bodo pa stalno prisotni. Za obnovo stalne prisotnosti je sicer zaprosil ameriški obrambni minister Lloyd Austin, in sicer zaradi povečanega delovanja prej omenjene milice Al Šabab, ki se je v zadnjem času resneje okrepila in naj bi pomenila vse večjo grožnjo. Stalna prisotnost ameriške vojske v Somaliji se je končala decembra 2020, ko je približno 700 vojakov iz te države odpoklical nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump. 

Na parlamentarnih volitvah v Libanonu je stranka Hezbolah izgubila večino v parlamentu. Osvojila je 62 sedežev v 128-članskem [sto osemindvajset] parlamentu. Več poslancev v parlamentu je dobila krščanska stranka Libanonska sila, v parlament pa se je uspelo uvrstiti tudi več nepovezanim kandidatom. Volitve so bile prve po letu 2019 in protestih proti vladajoči eliti. Država je sicer od leta 2019 v vsesplošni finančni krizi zaradi inflacije libanonskega funta, leta 2020 pa je glavno mesto Bejrut prizadela huda eksplozija zapuščenega skladišča nitrata, ki je uničila dobršen del pristanišča in poglobila krizo v državi.  

Francoski predsednik Emmanuel Macron je na mesto predsednice vlade imenoval Elisabeth Borne. Dosedanja ministrica za delo bo na položaju premierja zamenjala Jeana Castexa, ki je bil na premierskem položaju od julija 2020. Borne zdaj čakata oblikovanje vlade in priprava na francoske parlamentarne volitve, ki bodo 12. in 19. junija. Macron s svojo sredinsko stranko Preporod, ki se je pred desetimi dnevi preimenovala iz Naprej republika, upa, da si bo na njih zagotovil večino. To bi mu omogočilo lažjo realizacijo reformistične agende, katere del je tudi sporna pokojninska reforma. Elisabeth Borne  je druga ženska v zgodovini Francije, ki bo zasedala položaj premierke. Prva je bila Edith Cresson med letoma 1991 in 1992, za časa vlade Françoisa Mitterranda.

Generalni direktor Radiotelevizije Slovenija Andrej Grah Whatmough je na programski svet RTV naslovil prošnjo za predhodno soglasje k imenovanju Natalije Gorščak za direktorico Televizije Slovenija. Razpis za mesto direktorja Televizije Slovenija se je končal 13. maja, v razpisnem roku pa sta prispeli dve prijavi, vendar je bila le ena pravilna, torej v skladu z zahtevami razpisa. Grah Whatmough je Gorščak z istega položaja razrešil avgusta lani, a je pojasnil, da Televizija Slovenija, katere vršilec dolžnosti direktorja je zdaj on, potrebuje direktorja s polnim mandatom, ki bo deloval zakonito, predano in v luči javnega poslanstva. K odločitvi je prispevalo tudi dejstvo, da so pred Televizijo Slovenija imenovanja treh urednikov programov, česar pa ni mogoče opraviti brez imenovanja direktorja televizije. Gorščak je sicer na mestu vršilca dolžnosti zamenjal Valentin Areh, vendar mu je polletni mandat vršilca dolžnosti potekel februarja letos, na razpis za polni mandat pa se ni prijavil. Po neuspešnem razpisu, na katerega se je prav tako prijavila zgolj Natalija Gorščak, je vodenje Televizije Slovenija prevzel Grah Whatmough. Več o dogajanju na RTV pove Natalija Gorščak.

Izjava

RTV je zadnja leta finančno in kadrovsko podhranjena. To je tudi razlog, da je kandidatov za mesto direktorja Televizije malo. 

Izjava

Nadzorni svet tovarne Melamin v Kočevju, v kateri je pred petimi dnevi delovna nesreča povzročila pet smrtnih žrtev, se je včeraj seznanil s posledicami nesreče. Po besedah Srečka Štefaniča, direktorja podjetja, so nadzorniki izrazili zaupanje v zastavljeni načrt sanacije. Uprava družbe je nadzorni svet seznanila tudi s škodo, ki jo ocenjujejo na 36 milijonov evrov. Predstavljen je bil tudi načrt postopnega ponovnega zagona proizvodnje. Manjši del proizvodnje je ostal nedotaknjen in ga lahko zaženejo v zelo kratkem času. Preostalo proizvodnjo bi po načrtu lahko ponovno zagnali čez leto in pol. Na izredni seji se je z nesrečo seznanil tudi občinski svet Občine Kočevje. Ta je tudi sprejel sklep o imenovanju posebne komisije, sestavljene iz občinskih svetnikov, predstavnikov zainteresirane javnosti, občinske uprave in podjetja. Cilj komisije bo spremljanje dejavnosti, povezanih s sanacijo.