Zopet Macron
Medtem ko je bila slovenska javnost osredotočena na naše državnozborske volitve, se je istočasno v Franciji odvil drugi krog predsedniških volitev, v katerem sta si nasproti stala stari in novi predsednik Emmanuel Macron ter predstavnica skrajne desnice, Marine Le Pen. Ponovno je predsednik postal Macron, ki je dobil 58 odstotkov glasov, medtem ko je Le Pen dobila 42 odstotkov podpore. Razlika med njima se je glede na volitve leta 2017 zmanjšala, kar nakazuje na rast podpore skrajni desnici v državi.
V prvem krogu pred dvema tednoma je Macron dobil 27,5 odstotka glasov, Le Pen pa 23,5 odstotka. Podporo sta glede na prvi krog volitev leta 2017 oba povečala. Volitve je spremljala tudi – za Francijo – nizka volilna udeležba, ki je bila pod 72 odstotki. To je bila najnižja udeležba na predsedniških volitvah od leta 1969, kar je potrdilo tezo, da so se francoski volivci odločali med slabo in slabšo izbiro. Kot pove novinar l‘Opinion Raphael Proust, je bil eden ključnih dogodkov prvega kroga slab rezultat tradicionalnih francoskih strank.
Kot meni Benoit Dillet z Univerze v Bathu, je Le Pen kljub slabemu rezultatu na prejšnjih volitvah v letošnjem prvem krogu uspel dober rezultat zaradi večletne kontinuitete na čelu stranke. Zanjo pa so glasovali tudi tisti, ki so hoteli pokazati svoje nestrinjanje z establišmentom.
Glavna alternativa Le Pen v sicer prevladujočem antiestablišmentskem sentimentu v prvem krogu je bil levičarski kandidat Jean-Luc Melenchon. Do Le Pen in drugega kroga mu je zmanjkalo le nekaj odstotkov, njegov uspeh pa je pomemben, saj bo kandidiral na parlamentarnih volitvah junija letos, na katerih bo vodil največjo levičarsko opozicijo.
Po mnenju Dilleta je bil glavni cilj Marine Le Pen v drugem krogu to, da je francoski javnosti sporočila, da je končno pripravljena na vladanje.
Macron je v drugem krogu poudaril ukrepe za spopadanje ljudi z zvišanjem življenskih stroškov. Kupno moč bi povečal tudi tako, da bi dvignil starost upokojitve s 60 na 65 let.
Proust pove, da je bilo za nižjo udeležbo na volitvah glavno to, da ljudje enostavno niso hoteli izbirati med Macronom in Le Pen.
Macron je, kot že omenjeno glede na volitve leta 2017, izgubil skoraj polovico prednosti, ki jo je imel pred Le Pen. Proust pove, da je glavni razlog slaba socialna politika zdajšnjega predsednika.
Desnica je na francoskem političnem parketu že več kot štirideset let, v tem času so bili v drugem krogu predsedniških volitev trikrat, razloži Proust. Le Pen tako zgolj nadaljuje z dobro politično participacijo in je v najboljšem položaju, da premaga zdajšnjega predsednika.
Le Pen je bila močna zmagovalka v čezmorskih ozemljih Francije. Dillet doda, da je rezultat tak zaradi slabe volilne udeležbe v okrajih, ki so v resnici precej bolj levo usmerjeni, in je pokazatelj, da volivci ne izražajo podpore višjemu razredu in predsedniku Macronu.
Dillet doda, da francoski volivci vidijo Macrona kot predstavnika bogatih. Posledično tudi zaradi tega izgublja glasove.
Za Francijo bodo zelo pomembne junijske parlamentarne volitve. Te so ponavadi zrcalna slika predsedniških volitev, a tokrat bi lahko bilo drugače, saj so se vzpostavili trije različni politični bloki, ki jih vodijo Macron, Le Pen in Melenchon.
Macron je z zmago na svojih drugih predsedniških volitvah dokazal, da mu svoje politike, ki je naklonjena establišmentu, ni treba spreminjati. Dokler mu nasproti stoji protikandidat v obliki Marine Le Pen, bo Macron bolj varna možnost za meščanski srednji razred.
Dodaj komentar
Komentiraj