Nemški orožarski preobrat
Nemški bundestag je v četrtek izglasoval sklep o pošiljanju težkega orožja v Ukrajino. Sklep je bil podprt s 576 glasovi za in 100 proti. Podprle so ga vse vladne stranke – največja socialdemokratska SPD, liberalna FDP in Zeleni ter tudi opozicijski krščanskodemokratski stranki CDU in njena bavarska dvojčica CSU. Predlogu sta nasprotovali leva Die Linke in skrajna desna Alternativa za Nemčijo. Ozadje nastanka predloga razloži novinarka Euractiva Julia Dahm.
Sprejetje predloga hkrati pomeni tudi precejšen preobrat v politiki nemške vlade do pošiljanja orožja v Ukrajino, ki je do sedaj predvsem zaradi volje največje vladne stranke SPD zagovarjala manj intervencionistično politiko v ukrajinski vojni. Dahm razloži spremembo stališč.
Odločitev je velika tudi skozi prizmo nemške zgodovine, predvsem druge svetovne vojne. Ben Aris, urednik portala bne IntelliNews, razloži izvor nemške nenaklonjenosti pošiljanju orožja.
Navkljub drugačnim odločitvam nekaterih ostalih evropskih držav je Nemčija na svojih pozicijah ostala vse do prejšnjega tedna. Aris kot dodaten razlog omenja tudi zakonodajne prepreke.
Kot že omenjeno je predlogu sprva nasprotovala socialdemokratska stranka na čelu z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem. Po preobratu sta njegove argumente za nasprotovanje predlogu uporabili opozicijski stranki, ki sta predlogu nasprotovali. Dahm pojasni njuno nasprotovanje.
Aris pa razloži, da je Scholz spremenil stališče, saj je njegova prioriteta preprečiti morebitno eskalacijo konflikta. Pred tem je bil razlog za zadržanost posebna, tudi geografska izpostavljenost Nemčije.
Pozicije evropskih držav do izvažanja orožja ne pogojujejo le zgodovinski nauki 20. stoletja, temveč tudi ekonomska odvisnost od Rusije, predvsem njenega plina. Tako delitev v odnosih vidi Aris.
Ta ekonomska ogroženost Nemčije tako predstavlja politično past, ki pa jo Scholz želi obrniti v svoj prid z morebitno zmago Ukrajine. Aris o grožnji, ki jo brezposelnost zaradi ruskih sankcij lahko predstavlja za Scholzev politični kapital.
Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa in nekaterih drugih nemških medijev potekajo pogovori med nemško, slovensko in nekaterimi drugimi vzhodnoevropskimi vladami o izmenjavi pri pošiljanju orožja v Ukrajino. Nemški mediji, ki se sklicujejo na vire v nemškem obrambnem ministrstvu, poročajo, da naj bi Slovenija Ukrajini podarila svoje tanke, v zameno pa bi dobila nemške oklepnike. Matej Tonin, zaenkrat še obrambni minister, se na to temo ni konkretno odzval. Ministrstvo za obrambo je pojasnilo le, da z nemško vlado potekajo različni pogovori o sodelovanju pri pošiljanju orožja. Nekdanji poročnik nemške vojske Wolfgang Richter, ki je danes kot raziskovalec zaposlen na Nemškem inštitutu za mednarodna in varnostna vprašanja, pojasni smiselnost takšne izmenjave.
Richter pove tudi, da gre za orožje, ki ga nemška vojska ne uporablja več, kar predstavlja dodatne zahteve pri ugotavljanju stanja opreme.
Še bolj kot Evropa so se v rusko-ukrajinsko vojno odločile poseči Združene države Amerike. Ameriški predsednik Joe Biden je kongresu predlagal, da sprejme 31 milijard evrov težek paket finančne, vojaške in ekonomske pomoči v obliki tankov, protitankovskega orožja, druge vojaške opreme in finančnih sredstev. Aris pravi, da bi bila tako obsežna pomoč lahko bistvena za Ukrajino.
Aris je prepričan tudi, da bo ameriški denar zagotovilo, da bodo Ukrajinci vztrajali v vojni, kar bo Putina prisililo, da zaradi pomanjkanja sredstev odneha.
Dodaj komentar
Komentiraj