Izraelska vojska je s tanki prodrla proti središču mesta Khan Junis v južnem delu okupirane Gaze. Izraelska vojska je zbombardirala tudi begunsko taborišče Nuseirat. Racijo je okupatorska vojska izvedla še v begunskem taborišču Balata na Zahodnem bregu. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je napovedal, da namerava demilitarizirati Gazo. Demilitarizacijo namerava uvesti z namestitvijo izraelske vojske v Gazo, kar je po njegovih besedah pot k diplomaciji. 

Predstavniški dom ameriškega kongresa je na pobudo republikancev medtem sprejel resolucijo, ki nasprotovanje sionizmu enači z antisemitizmom. Poleg tega slogan »Od reke do morja, Palestina bo svobodna,« označuje za pozivanje k eksterminaciji Judov. 

Ameriški sindikat Sag-Aftra je sklenil kolektivno pogodbo z Zvezo filmskih in televizijskih producentov, potem ko je dogovor potrdilo 78 odstotkov članstva sindikata. Dogovor bo prek 160 tisoč članom sindikata zagotovil višje plače, okrog 11 odstotkov za statiste in okrog sedem odstotkov za ostale. Poleg tega vključuje tudi dodatke od prihodkov s pretočnih platform ter varovanje delavcev pred uporabo umetne inteligence. Sindikat igralcev je štirimesečno stavko sicer končal že v začetku novembra. Stavko so začeli sredi julija, potem ko je potekla prejšnja pogodba sindikata s hollywoodskimi producenti. 

Britanski notranji minister James Cleverly je z ruandskim zunanjim ministrom Vincentom Birutom podpisal nov sporazum o premeščanju prosilcev za azil z Otoka v Ruando. V sporazum sta tokrat, kakor trdijo v britanski vladi, vključila upoštevanje mednarodnega prava, češ da bo morala Ruanda upoštevati pravilo nevračanja. To državi prepoveduje vračanje ljudi v nevarne države. Ministra sta napovedala, da bo Združeno kraljestvo z Ruando ustanovilo skupno sodišče, ki bo preverjalo upoštevanje pravila. O ustanovitvi sodišča morata glasovati še parlamenta obeh držav. To ni prvi načrt britanske vlade za eksternalizacijo azila v Ruando, podoben sporazum je osnovala že torijska vlada Borisa Johnsona. Britansko vrhovno sodišče je novembra načrt opredelilo za nelegalen, predvsem zaradi možnosti, da bi Ruanda ljudi premestila na nevarna območja. Vsi torijci, med katerimi sta poslanca Matt Warman in Damian Green, pa se vendarle ne strinjajo z nadaljnjim načrtom deportacij v Ruando. Nekdanja notranja ministrica Suella Braverman in premier Rishi Sunak sta večkrat predlagala izstop iz Evropskega sodišča za človekove pravice in odstop od Zakona o človekovih pravicah iz leta 1998. Na ta način bi britanska vlada lahko kršila človekove pravice prosilcev za azil, ne da bi odgovarjala zunanjim instancam. 

Perujsko ustavno sodišče je odredilo izpustitev nekdanjega predsednika Alberta Fujimorija. Ta trenutno prestaja 25-letno zaporno kazen zaradi vpletenosti v množične poboje članov levičarskih gveril. Podal je namreč privolitev za poboje, ki jih je izvedla skrajno desna in antikomunistična Hribovska skupina v letih 1991 in 1992. Poleg tega je sodeloval tudi pri ugrabitvi novinarja Gustava Gorritija. Leta 2009 so Fujimorija obsodili zaradi kršitev človekovih pravic in koruptivnih dejanj v času njegovega predsedovanja med letoma 1990 in 2000. Zaradi korupcijskih obtožb je leta 2000 tudi zbežal iz države, leta 2007 pa so ga čilske oblasti izročile Peruju. Leta 2017 ga je zaradi neozdravljive bolezni že pomilostil takratni predsednik Pedro Pablo Kuczynski. Fujimori je imel raka na jeziku, težave z dihanjem in neenakomernim srčnim utripom. Prvotno je pomilostitev zadržalo ustavno sodišče, ki je lani odločilo, da je bila argumentacija o humanitarnih razlogih za njegovo pomilostitev dovolj prepričljiva. Na odločitev se je pritožilo Medameriško sodišče za človekove pravice, vendar je ustavno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo svojo odločitev.

Parlamentarni Odbor za kulturo se je seznanil s finančnim poslovanjem Radiotelevizije Slovenija. Iz ukinjanja produkcijskih enot, s katerim so strašili v Svetu RTV, zaenkrat ne bo nič, saj je vlada RTV-ju letos obljubila pet milijonov, naslednje leto pa deset milijonov evrov. Je pa uprava RTV-ja pripravila nov programsko-produkcijski načrt za prihodnje leto. Načrt predvideva občutno krčenje programske vsebine zaradi pomanjkanja financiranja – zgolj za ohranjanje trenutne sheme bi potrebovali 23 milijonov evrov več kot letos. Zaenkrat načrt predvideva črtanje prenašanja olimpijskih iger in evropskega nogometnega prvenstva. Na televiziji bo tudi manj dokumentarcev, filmov, oddaj in serij. Prenosov nedeljskega bogoslužja bo v naslednjem letu 12 namesto 52. Programski načrt tudi ne predvideva vrnitve oddaje Studio City. Na Radiu Ars načrtujejo krčenje literarnega programa na 350 oddaj letno. Radio Ga Ga bo na radijskem sporedu vsaka dva tedna. Na RTV-ju načrtujejo tudi predčasne upokojitve zaposlenih in omejitev novih zaposlitev. V upravi, ki je načrt pripravila, načrt ocenjujejo kot minimalni prag uresničevanja javnega poslanstva RTV. Predsednik Sveta RTV Goran Forbici je na seji Odbora za kulturo potrdil, da ukinitve programskih enot ne bo.

Izjava

Kitajsko telekomunikacijsko podjetje Huawei je vladi poslalo pismo, v katerem jo je pozvalo k vzpostavitvi kompenzacijske sheme za izgube, ki jih je povzročila s svojimi omejevalnimi dejanji. Vlada je namreč spremenila sklep o sprejemu ukrepov za zmanjšanje tveganj v omrežjih 5G. Izjavo o varnosti omrežja, ki sicer ni eksplicitno omenjala Huaweia, je vlada sprejela po obisku tedanjega ameriškega zunanjega ministra Mika Pompea pri tedanjem slovenskem zunanjem ministru Anžetu Logarju. Kot razlog je takrat vlada navedla priporočilo Evropske komisije, ki je kitajski podjetji Huawei in ZTE opredelila kot tvegani za Evropsko unijo. Vodstvu Huawei se ta opredelitev zdi diskriminatorna, saj menijo, da je Evropska komisija izdelke podjetja opredelila nestrokovno in zgolj na podlagi države izvora podjetja. O pismu podjetja je najprej poročal medijski portal 24ur, ki je v novici navedel, da Huawei od države terja odškodnino v višini 170 milijonov evrov. To informacijo je za Slovensko tiskovno agencijo Huawei zanikal. 

Generalna direktorica direktorata za okolje na okoljskem ministrstvu, Tanja Bolte, je naznanila zamik odvoza nevarnega mulja s Koroške v Avstrijo. Odvoz bi morali začeti že minuli ponedeljek, a ga je ministrstvo prestavilo na današnji dan. Toda Bolte je dejala, da odvoz zamikajo na prihodnji ponedeljek. Razlog za dodaten zamik začetka odvoza so neurejene dovozne poti. Za pol milijona vreden odvoz je ministrstvo na razpisu izbralo podjetje Saubermacher Slovenija, ki je zadolženo za odvoz tisoč sedemsto ton mulja. Celoten čas odvoza mulja bo predvidoma trajal en mesec.

Pravnica Beti Hohler je postala sodnica Mednarodnega kazenskega sodišča v Haagu. S tem je postala hkrati prva slovenska sodnica in najmlajša sodnica v zgodovini sodišča. Hohler je že pred tem delovala kot tožilka in članica prizivnega odbora na Mednarodnem kazenskem sodišču. Sodišče je sestavljeno iz 18 članov, vsaka tri leta pa je izvoljenih šest sodnikov.

OFF je pripravil vajenec Rok, pomagala je Neva.

Foto: NoticieroDigitalcom, Creative Commons.