GOFF save the kralj!

Aktualno-politična novica
9. 9. 2022 - 15.13
 / OFF

V 97. letu je obličje imperialnega in monarhičnega kozmosa zapustila Elizabeth Alexandra Mary Windsor, bolje poznana kot britanska kraljica Elizabeta II. Umrla je v njej ljubem škotskem gradu Balmoral, obdana z najožjimi družinskimi člani, z izjemo njene nemodrokrvne ameriške prasnahe Meghan Markle. Poleg vesti o dolgotrajnih posmrtnih procesijah in vrtoglavih zneskih kraljevega pogreba svečano sporočamo, da bo prestol zasedel njen sin Charles Philip Arthur George, od včeraj kralj Karel III. 

New UK Anthem - God Save the King

Skoraj 71 let trajajoče vladanje preminule je zaznamoval konec britanskega imperija, začetek neokolonializma in smrt princese Diane. Poslušalstvo Radia Študent pozivamo, da se pridružijo britanskemu narodu in narodom držav Commonwealtha pri 10-dnevnem žalovanju ter se vzdržijo sicer upravičene, a nepietetne kritike. 

Med zadnjimi je Elizabeto II. spoznala nova predsednica britanske vlade, konzervativka Liz Truss, ki je v črnini napovedala 173 milijard evrov vreden načrt pomoči gospodinjstvom in gospodarstvu pri spopadanju z energetsko krizo. S temi sredstvi bo vlada stroške energentov za naslednji dve leti za gospodinjstva omejila na 2900 evrov letno. Po nekaterih analizah bi lahko letni računi za energente za povprečno gospodinjstvo naslednje leto brez vladne intervencije presegli 6000 evrov. Napovedala je tudi povečanje domače proizvodnje nafte in plina, odpravo prepovedi frackinga. Obljubila je tudi okoli 100 dodatnih licenc za črpanje nafte in plina. Truss je proti dvigovanju davkov, paket pomoči se bo po njenih napovedih financiral z zadolževanjem. Gre za eno večjih državnih intervencij britanske vlade od globalne recesije, ki je sledila zlomu trga leta 2008. Za primerjavo: to je več kot trikrat več, kot znaša letošnji britanski obrambni proračun.

Etiopija na robu državljanske vojne oziroma v njej
 / 21. 11. 2020
Odbor za človekove pravice Združenih narodov je pred dvema dnevoma podal izjavo, da so se v oborožen konflikt v severnoetiopski regiji Tigraj vključile tudi sile sosednje Eritreje, ki sodelujejo z etiopsko državno vojsko v boju proti Tigrajski osvobodilni fronti. Po petmesečnem premirju so se konec avgusta ponovno začeli spopadi med etiopsko vojsko in provladnimi oboroženimi skupinami ter tigrajskimi uporniki. Zaradi ponovnih spopadov je konvojem s humanitrarno pomočjo onemogočen dostop do regije. Od premirja konec marca so iz etiopske prestolnice Adis Abeba v tigrajski Mekele dvakrat tedensko humanitarno pomoč s poleti pošiljali Združeni narodi, tudi ti poleti so se končali s 26. avgustom. Dve leti trajajoč oborožen konflikt se je začel novembra 2020, ko je etiopski premier Abij Ahmed ukazal vojaško posredovanje v Tigraju. Spopadi so se iz jugovzhodne tigrajske meje razširili na zahod in sever etiopske regije, vse bolj pa sta vanj vpleteni regiji Amhara in Oromo  Afar.

Ustavno sodišče v Angoli je zavrnilo pritožbo poraženke splošnih volitev, stranke Nacionalna zveza za popolno neodvisnost Angole, krajše UNITA, ki je zahtevala razveljavitev volitev. Volilna komisija je po skoraj enotedenskem štetju glasov za zmagovalca volitev, ki so potekale 24. avgusta, razglasila aktualnega predsednika Joãa Lourença in njegovo stranko Ljudsko gibanje za osvoboditev Angole, krajše MPLA. Voditelj stranke UNITA Adalberto Costa Junior ni priznal uradnih rezultatov, saj se niso skladali s štetjem, ki so ga opravili v stranki. Glede na rezultate volilne komisije je MPLA podprlo 51 odstotkov volivcev, opozicijsko stranko UNITA pa 44 odstotkov. Po odločitvi ustavnega sodišča bo João Lourenço kot predsednik zaprisežen naslednji teden, na vrhu države torej ostaja stranka, ki je na oblasti že od osvoboditve izpod Portugalske leta 1975. 

Angola pod dos Santosom in Lourençom
 / 18. 12. 2021
Več tisoč bolivijskih kmetov, ki pridelujejo koko, je napadlo tržnico kokinih listov, ki se nahaja v La Pazu, prestolnici države, in za katero trdijo, da je ilegalna. Oktobra lani se je v prestolnici odprla tretja tržnica kokinih listov, kjer cene za razliko od drugih dveh niso regulirane. Kmetje se že pet dni spopadajo s policijo, v boju proti varnostnim silam so uporabili dinamit, molotovke in pirotehnične izdelke. Pridelovalci so organizirani v združenje Adepcoca, skoraj 90 odstotkov legalne trgovine s kokinimi listi, vredne okoli 173 milijonov evrov letno, teče prek tržnic pod njihovim nadzorom. Vodja protestov Esar Apaza je vlado predsednika Luisa Arca obtožil, da dopušča po njihovem mnenju ilegalno tržnico. 

Parlament Severne Koreje je sprejel zakon, ki državnemu vrhu daje moč, da preventivno uporabi jedrsko orožje v primeru, da je država ogrožena. Predsednik delavske partije Severne Koreje, Kim Džong-un, je ob sprejetju zakona povedal, da je status države kot jedrske sile sedaj nepovraten in utrjen. Letos je Koreja testno izstrelila več kot 30 balističnih raket, tudi prvo medcelinsko raketo v petih letih. Sprejetje nove politike uporabe jedrskega orožja prihaja v času ponovno intenzivnejših diplomatskih aktivnosti. Združene države Amerike so povedale, da so pripravljene na pogovore s Severno Korejo, novoizvoljeni predsednik Južne Koreje Jun Suk Jol pa je svoji severni sosedi obljubil ekonomsko pomoč, če bi se država odpovedala svoji jedrski oborožitvi. Sprejetje tega zakona verjetno pomeni otežitev ali konec pogajanj o razoroževanju. 

Evropska centralna banka je napovedala dvig obrestnih mer za 0,75 odstotka. Gre za rekorden dvig obrestne mere, saj je bila ta do leta 2016 pri 0 odstotkih, julija letos je bila zvišana za pol odstotka, sedaj pa znaša 1,25 odstotka. Svet centralne banke je odločitev o povečanju obrestnih mer sprejel soglasno, kot utemeljitev pa navedel napovedi, da se bo inflacija še nekaj časa gibala precej nad dvemi odstotki, kar je cilj banke. Povprečna medletna inflacija na evroobmočju je avgusta presegla 9 odstotkov. ECB kot glavne razloge za to navaja visoke cene energentov in hrane, posebej kot posledica ruskega napada na Ukrajino. A tudi osnovna inflacija brez cen energentov in hrane je pri visokih 4,3 odstotka. Guvernerka banke Christine Lagarde napoveduje višanje obrestnih mer tudi v prihodnje. Lagarde pravi, da bi v primeru, da Rusija prekine dobavo plina državam evroobmočja, lahko prišlo do recesije. 

stevanovic
Predvolilni intervju s predsednikom stranke Resni.ca
 / 1. 4. 2022
Zoran Stevanović, predsednik stranke Resnica, je napovedal kandidaturo na volitvah za župana mesta Kranj. Protagonist proticepilskih protestov se je na zadnjih lokalnih volitvah s 32 odstotki prebil v drugi krog, njegova stranka je v tem mandatu imela šest občinskih svetnikov. Napoveduje boj proti korupciji, klientelizmu in nepotizmu. Stevanović že sedi v kranjskem mestnem svetu, za župana pa je kandidiral že pred štirimi leti, ko ga je v drugem krogu premagal Matjaž Rakovec.

Na stodeseti dan stavke RTV je potekala novinarska konferenca, na kateri je koordinacija novinarskih sindikatov RTV predstavila zadnje dogajanje v medijski hiši. Trenutno stanje povzame Helena Milenkovič, predsednica generalnega vodstva stavkovnega odbora koordinacije novinarskih sindikatov RTV Slovenija. 

Izjava

Po besedah Milenkovič zaposleni z vodstvom niso dosegli dogovora.

Izjava

OFF je pripravil vajenec Peter, pomagala je Ajda, uskočila je Tia, žaluje Matija.

Vir fotografije: The U.S. National Archives

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.