Novoizvoljeni ameriški predsednik Joe Biden je položaj obrambnega ministra ponudil upokojenemu generalu Lloydu Austinu, ta pa je položaj sprejel. Austin je sodeloval z Obamovo administracijo - med letoma 2013 in 2016 je vodil Centralno poveljstvo Združenih držav Amerike, ki v strukturi ameriškega vojaškega imperija pokriva Bližnji vzhod, osrednjo Azijo in del južne Azije. Poleg tega je bil glavni snovalec ofenzive nad Islamsko državo. Do njegovega imenovanja so številni zadržani, saj je bil v preteklih letih član upravnega odbora orožarsko-vojaškega podjetja Raytheon, ki tesno sodeluje s Pentagonom. Za nastop položaja mora Austin dobiti potrditev v kongresu, saj je od njegovega službovanja v vojski minilo manj kot deset let. V primeru potrditve bo prvi Afroameričan na mestu obrambnega ministra.

Na hitro še na ameriško vrhovno sodišče. Vrhovni sodniki so soglasno zavrnili željo republikancev, da bi zavrgli 2,5 milijona glasovnic iz Pensilvanije, ki so bile poslane po pošti. V upanju, da bi Bidnu v Pensilvaniji preprečili zmago, so se na vrhovno sodišče obrnili nekateri republikanci s pensilvanskim kongresnikom Mikom Kellyjem na čelu. Konservativna večina vrhovnega sodišča torej še ne pomeni nujno odločitve po željah republikanske vrhuške.

Bliža se konec tranzicijskega obdobja brexita, zato diplomati ne omahujejo. Predstavniki Združenega kraljestva so potrdili, da bodo umaknili nekatere določbe zakona o notranjem trgu, ki se ne skladajo z izstopnim sporazumom, sklenjenim z EU, in posledično z mednarodnim pravom. Določbe, katerih umik čaka še potrditev v zgornjem in spodnjem domu parlamenta, bi namreč britanskim ministrom po prvem januarju 2021 omogočile neupoštevanje nekaterih dogovorjenih trgovinskih pravil. Pogajalci Združenega kraljestva in Evropske unije so, tako pravijo, dosegli tudi splošne dogovore o še nekaterih problematičnih zadevah v zvezi z izstopom. Med drugim tudi o preprečitvi trde meje na irskem otoku in o dobavi zdravil. Pogajalce čaka še nekaj trdih orehov - to so na primer ribiške pravice in konkurenčnostna pravila za podjetja. Dodajmo še, da danes na delovno večerjo k predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen v Bruselj prihaja britanski ministrski predsednik Boris Johnson.

Poljsko naftno podjetje Orlen, v katerem ima država 27,5-odstotni delež, je napovedalo nakup medijskega podjetja Polska Press. Trenutno je konglomerat v nemški lasti, obsega pa 20 vodilnih regionalnih časopisov, 120 revij in okrog 500 spletnih portalov. Poljska vlada pod vodstvom desničarske stranke Zakon in pravičnost že nekaj časa hrepeni po tako imenovani repolonizaciji gospodarstva, tudi poljskih medijev, ki so trenutno v tuji lasti. Poteza nakazuje težnjo vlade po obvladovanju domače medijske krajine, demokratični standardi pa se s tem znižujejo. Prevzem mora sicer potrditi še varuh konkurence.

Eden izmed vidnejših članov izraelske stranke Likud, Gideon Saar, je izstopil iz stranke - to vodi za zdaj še premier Benjamin Netanjahu. Saar je napovedal ustanovitev nove stranke. Po njegovem mnenju je Netanjahu zamočil pri spoprijemanju z zdravstveno in ekonomsko krizo spričo novega koronavirusa, stranko pa premier uporablja za politično preživetje v sodnih postopkih zaradi korupcije. Saar, ki bo z novo stranko naskakoval premierski stolček na morebitnih predčasnih volitvah prihodnje leto, je pod Netanjahujem deloval tudi v njegovem kabinetu, in sicer kot šolski minister in kot minister za notranje zadeve.

Upravno sodišče v Frankfurtu ob Odri je odločilo, da visokotehnološko podjetje Tesla Elona Muska vsaj začasno ne sme nadaljevati s sečnjo borovega gozda v bližini Berlina. Tam želi ameriška avtomobilska multinacionalka postaviti svojo prvo tovarno na evropskih tleh. Do sedaj so izkrčili 92 hektarjev gozda, prejšnji teden so dobili dovoljenje za izkrčenje še 83-ih hektarjev, a to bo tako moralo počakati. Sodišče je namreč naložilo dodatne raziskave območja zaradi možne ogrozitve habitatov tamkajšnjih zaščitenih kuščarjev in kač, ki so trenutno v hibernaciji. Še pred začasno odložitvijo krčenja gozda je morala Tesla lokalnim prebivalcem zagotoviti, da bo načrtovana poraba vode za namene proizvodnje za tretjino nižja. Teslina tovarna bi morala biti v polnem zagonu že od julija 2021, a se to verjetno ne bo uresničilo.

Znanstvena novica

Raziskovalna skupina je pred nekaj dnevi objavila, da je razvila novo in hitrejšo tehniko testiranja za covid-19 z imenom nanoPCR. Reakcija pri testiranju nanoPCR pa vseeno temelji na podobnem principu kot standardni PCR-testi, zato zanesljivost testa ni nič manjša. Testi, ki se danes uporabljajo za potrjevanje okužbe, namreč temeljijo na PCR-reakciji z reverzno transkripcijo, ki traja od ene do dveh ur in se izvaja le v določenih laboratorijih. Novi nanoPCR pa lahko okužbo potrdi že v sedemnajstih minutah, in sicer z zelo visoko točnostjo. Posebnost testiranja nanoPCR je, da se v reakcijsko mešanico doda kovinske nanodelce. Ti s pomočjo svetlobe omogočijo hitro ciklično spreminjanje temperature reakcijske mešanice, kar je ključno za učinkovitost in hitrost PCR. Tako smo s testiranjem nanoPCR prišli do hitrejše diagnostike, ki omogoča cenejše in logistično enostavnejše testiranje kar na mestu odvzema vzorca. Takšno testiranje pa omogoči tudi učinkovitejše sledenje okužbam in hitrejšo zamejitev virusa.

Novici iz Slovenije

Včeraj sta potekali seji odbora za kulturo. Na prvi so poslanci razpravljali o statusu samozaposlenih v kulturi. Odborniki so sprejeli samo koalicijske puhlice, s katerimi so pozvali kulturno ministrstvo in vlado k zakonitemu ravnanju. Sledila je še druga seja o odvzemu statusa samozaposlenega v kulturi raperju Zlatku, ki se je seje tudi udeležil. Trdi, da je odvzem njegovega statusa protipraven, s tem pa se strinja tudi predsednica odbora Violeta Tomić. Ker so koalicijski poslanci sejo o Zlatku obstruirali, bodo o problematiki razpravljali na eni od prihodnjih sej. Popihal pa jo je tudi kulturni minister Vasko Simoniti, rekoč, citiramo, »Ne bom več poslušu, ne lub’ se mi več!« Konec citata.

Občina Podčetrtek je ponovno postala stoodstotna lastnica grajskega kompleksa nad Podčetrtkom. Po dolgih sodnih postopkih so lastniki gradu iz družine Zečević rumeno poslopje vendarle v celoti prodali občini za 150 tisoč evrov; prej so grad kar prek Bolhe prodajali za 370 tisočakov. Občina je imela do sedaj v lasti 20-odstotni delež gradu - tega si je na sodišču pridobila od družine Djokić. Omenjeni družini sta grad sicer pred tridesetimi leti poceni kupili od tedanje občine Šmarje pri Jelšah. V občinskem proračunu podčetrške občine je v letu 2021 za urejanje gradu rezerviranih 200 tisoč evrov. Kot pove župan občine Podčetrtek Peter Misja, bodo grad najprej sanirali in izboljšali njegovo stabilnost. In okvirni finančni zalogaj za prihodnja leta? Župan Peter Misja.

Izjava.

Skoraj zagotovo bo grad turistični produkt - navsezadnje gre za turistično občino. Misja za konec še doda:

Izjava.