V Grčiji so v okoli sto mestih potekali protesti proti vladi zaradi železniške nesreče v občini Tempi pri Larisi pred skoraj dvema letoma, v kateri je umrlo 57 ljudi. V Atenah se je pred parlamentom zbralo okoli 30 tisoč ljudi, v Solunu okoli 16 tisoč. Med policijo in protestniki je prišlo do spopadov, v katerih je bila poškodovana ena oseba. Policija se je nad demonstrante, ki so v policiste metali kamne in bakle, spravila s solzivcem in šok granatami. Predsednik vlade Kiriakos Micotakis je krivdo za nesrečo pripisal človeški malomarnosti in ne zastaranemu železniškemu omrežju ter ob tem dejal, da mora o zadevi odločiti sodstvo. Protestniki so sicer prepričani, da vlada v preiskavi ni razkrila vseh dokazov. Do nesreče je prišlo, ko je potniški vlak Hellenic Train trčil s tovornim vlakom, ki je po istem tiru vozil v nasprotno smer. 

Protestirali so tudi v Italiji. V soboto, na dan začetka sodnega leta na prizivnih sodiščih, so v več italijanskih mestih sodniki protestirali proti osnutku ustavnega zakona, po katerem bi morali bodoči tožilci ali sodniki svojo poklicno pot izbrati na začetku kariere brez možnosti kasnejše menjave. V Neaplju so med uvodnim nagovorom pravosodnega ministra Carla Nordia sodniki protestno odkorakali iz dvorane z dvignjenimi izvodi ustave. Osnutek zakona predvideva tudi vzpostavitev dveh ločenih vrhovnih svetov za sodnike in tožilce, katerih člani bodo imenovani naključno in ne s strani ostalih poklicnih kolegov, kot je to veljalo prej. Predvidena je tudi ustanovitev Višjega disciplinskega sodišča, ki bo nadzorovalo delo sodnikov. Italijansko državno združenje sodnikov pravosodni reformi nasprotuje, češ da spodkopava ustavne temelje. Spodnji dom parlamenta je osnutek zakona sprejel pred dvema tednoma ob prvem branju. 

Ladja italijanske mornarice, na kateri je 49 migrantov, je na poti v albansko pristanišče Shëngjin, kjer je italijanski sprejemni center za migrante. Italijansko notranje ministrstvo  je sporočilo, da je patruljna ladja prestregla tudi 53 migrantov, ki so jih pristojni prepeljali v Italijo, saj so predložili potne liste. Novembra je italijanska vlada sprejela spremembo odloka o migracijah, s katero je pooblastila za odločanje o zakonitosti deportacije prosilcev za azil v migrantske centre v Albaniji preložilo z migracijskega sodišča v Rimu na prizivno sodišče. Sprememba je sledila odločitvi migracijskega sodišča, ki je zadržalo ukaz o pridržanju sedmih migrantov, poslanih v Albanijo, do razsodbe sodišč Evropske unije glede statusa držav izvora. Protokol o okrepitvi sodelovanja na področju migracij, ki outsourca obravnavo prosilcev za azil v Albanijo, sta italijanska premierka Giorgia Meloni in albanski premier Edi Rama podpisala novembra leta 2023.

Na beloruskih predsedniških volitvah je slavil aktualni predsednik Aleksander Lukašenko. Lukašenko je prejel skoraj 88 odstotkov glasov in si zagotovil sedmi mandat. Poleg Lukašenka so se za predsedniški stolček potegovali tudi vodja komunistične stranke Sergej Sirankov, vodja Liberalne demokratske stranke Oleg Gajdukevič, vodja republikanske delavske stranke Aleksandar Hižnjak in Hana Konopatska. Svetlana Tihanovska, vodja opozicije iz tujine, je volitve označila za farso, poslanci Evropskega parlamenta pa so prejšnji teden sprejeli resolucijo, v kateri so države članice Evropske unije in mednarodno skupnost pozvali, naj ne priznajo rezultatov volitev. Po podatkih državne volilne komisije je bila udeležba skoraj 86-odstotna. 

Svet Evropske unije je sprejel sklep, ki Evropski uniji omogoča podpis sporazuma o sodelovanju med Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo, znano kot Frontex, ter oblastmi Bosne in Hercegovine. Sporazum dovoljuje napotitev Frontexove skupine za upravljanje meje v Bosno in Hercegovino in omogoča organizacijo skupnih operacij obeh strani. Za sprejetje sporazuma mora sklep potrditi tudi Evropski parlament. 

V nemški prestolnici Berlin poteka celodnevna stavka v javnem potniškem prometu, ki se je začela ob 3. uri zjutraj. Stavkajoči delavci so se s sindikalnimi zastavami zbirali pred zaklenjenimi vhodi na postaje podzemne železnice. Sindikat Verdi, ki zastopa zaposlene v berlinskem potniškem podjetju BVG, zahteva zvišanje mesečne plače za 750 evrov mesečno, kar so mestne oblasti označile za nedosegljivo. 

Hrvaška potrošniška platforma Halo, inspektore je naznanila, da bo naslednji bojkot trgovin zaradi visokih cen v petek. Petkov bojkot bo, kot je povedal Josip Kelemen iz prej omenjene platforme, bojkot vseh vrst nakupov. Prvi bojkot je platforma organizirala prejšnji petek, zaradi česar je bil promet v trgovinah na drobno manjši za 53 odstotkov, promet v vseh dejavnostih pa za 29 odstotkov. Po podatkih hrvaške televizije Nova TV so imele trgovine za okoli 44 milijonov evrov manj prometa kot teden pred bojkotom. 

Jemensko uporniško gibanje Ansar Alah, znano kot Hutiji, je Mednarodnemu odboru Rdečega križa predalo 153 vojnih ujetnikov. Hutiji so ujetnike, med katerimi so bolni, ranjeni in starejši, izpustili v jemenski prestolnici Sana. Gibanje je ujetnike zajelo v vojni s Kraljevimi savdskimi oboroženimi silami, v kateri je umrlo okoli 150 tisoč ljudi. Borci gibanja Ansar Alah so v petek pridržali sedem uslužbencev Združenih narodov, zaradi česar je organizacija začasno prepovedala vsa potovanja na območja pod nadzorom Hutijev. Prejšnji teden so Hutiji iz ujetništva izpustili člane posadke ladje Galaxy Leader, ki so jo zasedli po začetku izraelskega genocidnega pohoda v Gazi. 

Več sto tisoč Palestincev se vrača na sever Gaze, skladno z dogovorom o prekinitvi ognja, ki sta ga pred tednom in pol sklenila uporniško gibanje Hamas in Izrael. Izraelska vojska je evakuacijo s severa enklave ukazala v prvih dneh genocidnega pohoda. 

Izraelska vojska je na jugu Libanona ubila 24 ljudi in 134 ljudi ranila. Prebivalci so se skušali vrniti v svoje domove na dan, ko bi morala sionistična vojska Libanon zapustiti, kot to določa dogovor o premirju med Izraelom in libanonskim antisionističnim gibanjem Hezbolah. Po dogovoru bi nadzor nad regijo po umiku izraelske vojske in Hezbolahovih borcev prevzele libanonska državna vojska in enote Združenih narodov. Hezbolahovi borci se morajo umakniti severno od reke Litani. 

Uporniška skupina M23 je zavzela mesto Goma, prestolnico province Severni Kivu na vzhodu Demokratične republike Kongo. Borci skupine M23, ki ga vodijo predstavniki tutsijske etnične manjšine, so vojakom Demokratične republike Kongo naročili, naj se zberejo na osrednjem stadionu v mestu. Ukaz sledi 48-urnemu ultimatu borcev, naj kongovski vojaki predajo orožje. Boji ob meji med Demokratično republiko Kongo in Ruando, ki jo kongovske oblasti obtožujejo podpiranja M23, so potekali tudi med vojskama obeh držav. Kongovska ministrica za zunanje zadeve Therese Kayikwamba Wagner je zato Varnostni svet Združenih narodov pozvala, naj proti oblastem v Ruandi uvede sankcije, saj so ruandske vojaške sile vstopile na ozemlje Demokratične republike Kongo. Ruandski predstavnik pri Združenih narodih Ernest Rwamucyo je navedbe zanikal. V soboto so kongovske oblasti prekinile diplomatske stike z Ruando. Milica M23 je Gomo zasedla že leta 2012, a jo je državna vojska s pomočjo Združenih narodov prisilila v umik v sosednji Ruando in Ugando.

Južnokorejsko tožilstvo je zoper suspendiranega predsednika države Yun Seokyeola vložilo obtožnico zaradi vodenja upora. Pred vložitvijo je seulsko sodišče dvakrat zavrnilo prošnjo tožilstva, naj pripor za predsednika podaljša. Člani državnega Skupnega preiskovalnega štaba pod vodstvom Urada za preiskovanje korupcije visokih funkcionarjev so prejšnji teden primer predali državnemu tožilstvu in zahtevali obtožnico zoper suspendiranega predsednika, ki je v začetku decembra razglasil vojno stanje. Yun ne uživa predsedniške imunitete za netenje upora, za katerega sta zagrožena dosmrtni zapor ali smrtna kazen. Južnokorejska policija s člani protikorupcijskega preiskovalnega urada ga je v drugem poskusu aretirala sredi januarja.