Do Albanije in nazaj
Rimsko prizivno sodišče je zavrnilo odredbo o namestitvi dvanajstih migrantov iz Bangladeša in Egipta v italijanske migrantske centre v Albaniji. Prva italijanska ladja s prosilci za azil je s 16 moškimi v pristanišče v mestu Shëngjin, kjer stoji prvi od dvojice migrantskih centrov, prispela v sredini preteklega tedna. Moški so bili v center napoteni potem, ko so italijanske oblasti prestregle ladjo, s katero so migranti skušali pripluti v Italijo. Po protokolu o okrepitvi sodelovanja na področju migracij, ki sta ga novembra lani podpisala italijanska predsednica vlade Giorgia Meloni in albanski premier Edi Rama, lahko v sprejemnem centru v Albaniji sprejmejo zgolj odrasle zdrave moške. Po izkrcanju migrantov se je za četverico moških izkazalo, da ne ustrezajo tem pogojem – dva sta bila mladoletna, dva pa sta imela zdravstvene težave. Kljub temu da so bile italijanske oblasti primorane moške pripeljati nazaj v Italijo, se je zdelo, da je našim sosedom uspel prvi poskus outsourcanja obravnave prosilcev za azil, s čimer so prehiteli britanski plan o deportaciji ljudi v Ruando.
Zgodba o uspehu Giorgie Meloni se je končala, ko je prizivno sodišče v italijanski prestolnici odločilo, da državi izvora, iz katerih prihaja prva skupina v Albanijo deportiranih moških - torej Egipt in Bangladeš - nista varni. Sodniki so se pri tem sklicevali na sodbo Sodišča Evropske unije, ki je razsodilo, da mora biti izvorna država kot varna pojmovana v celoti - torej mora zajemati njeno celotno ozemlje brez izjem. V nasprotnem primeru država ne more biti opredeljena kot varna in je vračanje ljudi vanjo nezakonito. Več o odločitvi sodišča pojasni rimski odvetnik Nicola Canestrini.
Premierki Giorgi Meloni odločitev sodišča kakopak skače v zelje. Razsodbo je označila kot pristransko in ob tem dejala, da gre za nasprotovanje institucij, ki bi morale pomagati in da je ob tem zelo težko delati in ponuditi odgovore narodu. Podobno je poudaril tudi zunanji minister Antonio Tajani, ki je dejal, da sodniki ne bi smeli ovirati dela vlade. Sogovorec pojasni, da skuša italijanska vlada zdaj sprejeti zakonsko podlago, ki bi omejila možnost sodniške presoje o varnosti države.
Z odločitvijo sodišča migrantski načrt sicer ni popolnoma ustavljen. Canestrini pojasnjuje, da se je sodišče ustavilo le pri prvem argumentu - opredelitvi varnih držav, ki ga lahko vsaj do neke mere Meloni in njena vlada izpodbijata, čeprav je njun uspeh vprašljiv.
V skladu z dogovorom plovila, ki jih italijanska obalna straža prestreže na italijanskem območju iskanja in reševanja, odpeljejo v sprejemni center v Albanijo. To velja za polnoletne moške. Kot ranljive skupine, ki ne bodo prepeljane v albanske centre, pa so opredeljeni otroci, ženske in osebe z zdravstvenimi težavami. Migranti nato v centru v Shëngjinu opravijo zdravniški pregled in identifikacijski postopek, nato pa jih namestijo v 20 kilometrov oddaljenem sprejemnem centru v naselju Gjadër, kjer čakajo na obravnavo prošnje za azil. Zaradi razsodbe sodišča bo načrt vsaj deloma zastal, ker mora sodišče glede na italijansko zakonodajo vsako osebo obravnavati v ločenem postopku. Kje bodo migranti v vmesnem času nastanjeni in katera sodišča bodo obravnavala migrante, ni popolnoma jasno.
Albanska centra za migrante, ki se nahajata v mestu Shëngjin bližnjem kraju Gjadër v okviru dogovora, ki sta ga podpisala Rama in Meloni, financira in upravlja Italija. Gradnja obeh migrantskih centrov je stala 800 milijonov evrov, za njuno vzdrževanje centrov pa bo Italija v naslednjih petih letih odštela še okoli 670 milijonov evrov. Dogovor, ki sta ga državi podpisali pred slabim letom dni, na svojo uresničitev ni čakal le zaradi zagotavljanja finančnih sredstev in gradnje centrov. Protokol o okrepitvi je moral sprva ratificirati albanski parlament, kar se je zgodilo februarja letos. Finančni zalogaj je očitno tudi edini razlog za skrb opozicijskih strank. Vodja Demokratske stranke Elly Schlein je tako izpostavila finančno škodo, ki jo financiranje centrov povzroča za državno blagajno, pri tem pa ni izpostavila nehumanosti outsourcanja migrantov v Albanijo.
Sogovorec za konec dodaja, da podobni načrti in zakonske podlage nikakor ne preprečujejo migracij. Ljudje bodo zaradi strahu ali v želji po boljšem življenju še vedno poskušali prečkati meje držav in tvegali represijo držav evropske trdnjave, ki jih pojmujejo kot varnejše.
Kljub temu, da so italijanski opozicijski poslanci Evropskega parlamenta iz vrst Demokratske stranke, Gibanja petih zvezd in Zelenega in levega zavezništva na Evropsko komisijo naslovili poizvedbo, ali ta namerava proti Italiji sprožiti prekrškovni postopek zaradi sporazuma z Albanijo, je odločitev prizivnega sodišča edina ovira, ki stoji poti nehumanim deportacijam v Albanijo. Italija je tako postala edina država, ki ji je vsaj za trenutek uspelo migrante outsourcati v drugo državo in s tem postavila zgled drugim ksenofobnim silam Zahoda.
Dodaj komentar
Komentiraj