V zračnem napadu na eno od stavb v iranski prestolnici Teheran je bil ubit voditelj palestinskega Hamasa Ismail Hanija. Po poročanju iranskih medijev je Hanijevo rezidenco ponoči zadel voden letalski izstrelek. Pri tem je bil ubit tudi eden od Hanijevih telesnih stražarjev. V Hamasu so za atentat obtožili Izrael, izraelski premier Benjamin Netanjahu pa je svojim ministrom ukazal, naj dogodka ne komentirajo. Tega se sicer ni držal minister za kulturno dediščino Amihaj Elijahu, ki je atentat proslavil na družbenem omrežju X. Hanija je v Iran prispel dan pred napadom, da bi se udeležil inavguracije novoizvoljenega iranskega predsednika Masuda Pezeškijana. Iranski ajatola Ali Hamenej je dejal, da je maščevanje za Hanijevo smrt dolžnost Irana. Hanija je leta 2006 kot prvi na listi Hamasa kandidiral na volitvah v Gazi in Zahodnem bregu ter postal premier Palestinske oblasti, dokler ga ni naslednje leto odstavil predsednik Mahmud Abas iz stranke Fatah, ki je nato prevzela oblast na Zahodnem bregu. Od izvolitve za predsednika političnega biroja Hamasa leta 2017 je bil nastanjen v katarski prestolnici Doha.

Agencija Združenih narodov za človekove pravice je objavila poročilo o izraelskem zapiranju Palestincev iz Gaze in Zahodnega brega od oktobra lani. Po poročilu Združenih narodov so Palestinci v izraelskih zaporih podvrženi mučenju, vsaj 53 jih je v zaporu umrlo. Izraelci palestinske zapornike med drugim mučijo s spuščanjem psov nanje, posiljevanjem, simuliranjem utapljanja, znanim kot waterboarding, stradanjem, električnimi šoki, ugašanjem cigaret na koži, onemogočanjem spanja in prevezovanjem oči. Po pričevanjih izpuščenih iz vojaških zaporov so ljudje tam zaprti v kletkam podobnih celicah, za dalj časa so prisiljeni biti goli in nositi morajo plenice. Iz Gaze je v izraelske zapore vojska odpeljala več tisoč Palestincev, ki so bili med transportom navadno v verigah in s prevezanimi očmi. Otroci so zaprti skupaj z odraslimi. Izraelska vojska in policija razlogov za pridržanje ne navajata, pridržani nimajo dostopa do odvetnika. Poročilo navaja tudi pričanja izpuščenih Hamasovih talcev, ki govorijo o pretepanju, pomanjkanju hrane in vode, nehigienskih razmerah in nezračenih prostorih brez oken. Poročilo kritizira tudi Palestinsko oblast na Zahodnem bregu zaradi aretacij politične opozicije in mučenja v zaporih.

V mestu Southport na severozahodu Anglije so skrajno desni islamofobni protestniki napadli mošejo in se spopadli s policijo. V mošejo so protestniki metali pirotehniko, zažgali so policijski kombi in ranili 39 policistov. Za ustavitev nasilja so z lokalne policijske postaje poklicali okrepitve iz štirih drugih regij. Napad nekaj sto ljudi na mošejo se je začel nekaj ur po pogrebu žrtev ponedeljkovega umora treh deklic v mestu. Policija je uradno sporočila le, da je osumljenec 17-letnik, rojen v Cardiffu v Walesu, in da ga je že aretirala. Po družbenih omrežjih so se nato razširile govorice, da je bil morilec musliman in prosilec za azil, kar sta poslanec Southporta v parlamentu Patrick Hurley in Muslimanski svet Britanije označila za propagando in dezinformacije. Policija je organizacijo protesta pripisala islamofobni nacionalistični organizaciji Angleška obrambna liga.

Grško vrhovno sodišče je ministrstva in državne obveščevalne agencije razbremenilo obtožb, da so uporabljale prepovedani vohunski program Predator za nadzorovanje mobilnih telefonov  ali podobne vohunske programe. Odločilo je tudi, da je bil ukrep tožilke nacionalne obveščevalne službe med letoma 2020 in 2024 Vasiliki Vlachou o ukinitvi zasebnosti komunikacij skladen z zakonodajo. Je pa sodišče ugotovilo, da obstaja podlaga za preganjanje lastnikov nekaterih podjetij za prisluškovanje telefonskim pogovorom politikov in novinarjev. Voditelj stranke Syriza Stefanos Kasselakis je v odzivu na razsodbo povedal, da je izgubil zaupanje v grško pravosodje. Grška prisluškovalna afera z uporabo Predatorja, imenovana grški Watergate, je v javnost prišla pred slabima dvema letoma, ko je takratni evropski poslanec Nikos Androulakis razkril, da je grška obveščevalna služba prisluškovala njegovemu mobilnemu telefonu. Androulakis je za to izvedel, ko je svoj telefon zaradi sočasne afere Pegasus predal v analizo. Kasnejše poročilo grškega medija Efsyn je nato razkrilo, da je grška obveščevalna služba s Predatorjem nadzorovala več grških državljanov, med njimi novinarje in politike.

Policija je blokirala ceste v pakistansko obmorsko mesto Gwadar v provinci Balučistan, kjer četrti zaporedni dan potekajo protesti proti zatiranju baluške manjšine. Organizacija za zaščito pravic Balučev Svet baluške enotnosti je k protestom v provinci pozvala v petek, v nedeljo pa je napovedala organizacijo narodnega zbora v Gwadarju. Proteste v Balučistanu so sprožila ugrabljanja in linčanja Balučev, ki jih izvajata pakistanska vojska in policija. Vlada je izklopila internet v delih province, med drugim v Gwadarju. Policija in vojska sta aretirali več deset ljudi. V spopadu na eni od blokad na cesti v Gwadar je vojska enega protestnika ubila, protestniki pa enega vojaka.  

Alžirsko zunanje ministrstvo je odpoklicalo alžirskega veleposlanika iz Francije, potem ko je francoski predsednik Emmanuel Macron v pismu maroškemu kralju Mohamedu Alawiju podprl načrt maroške vlade za delno avtonomijo Zahodne Sahare. Francija je s tem priznala Zahodno Saharo za maroško ozemlje. Alžirska vlada podpira zahodnosaharsko odporniško Polisarijsko fronto, ki zahteva polno neodvisnost in nadzira vzhodni del ozemlja. Alžirska vlada je leta 2022 z istim razlogom že odpoklicala veleposlanika iz Španije.

Mjanmarska vojaška hunta je za pol leta podaljšala izredne razmere, ki jih uporablja kot pravno podlago za ohranjanje oblasti. Poleg terorističnih dejanj, s čimer merijo na gverilski odpor, kot razlog za podaljšanje navajajo priprave na volitve leta 2025 in omogočanje izvedbe popisa prebivalstva. Vojaška hunta v Mjanmaru vlada od udara februarja 2021, zaradi državljanske vojne, ki je sledila udaru, pa ima de facto nadzor nad okrog polovico ozemlja države.

Japonska centralna banka je dvignila kratkoročne obrestne mere z 0,1 odstotka na 0,25 odstotka. Guverner banke Ueda Kazuo je kot razlog za dodatni dvig navedel možnost, da inflacija ne bo rasla le v skladu z napovedmi, ampak bodo cene življenjskih stroškov sunkovito narasle, delno zaradi visokih stroškov uvoza zaradi oslabljene državne valute. Cilj banke je stalna 2-odstotna inflacija. Japonska centralna banka je obrestne mere prvič po 17 letih zvišala marca in tako kot zadnja od večjih svetovnih centralnih bank opustila politiko negativnih obrestnih mer. Cilj te politike je bil spodbuditi investicije bank v gospodarstvo.