Rusija in Kitajska sta včeraj vložili veto na predlog resolucije varnostnega sveta Združenih narodov o začasni humanitarni prekinitvi ognja v sirskem Alepu. Glasovanje o resoluciji se je odvijalo v času okrepljenega napredovanja vojske Bašarja al Asada, ki je v zadnjih treh tednih zavzela dve tretjini uporniškega ozemlja v mestu. To je trenutno obkroženo, uporniške preskrbovalne poti pa so presekane. Rusija zato razume glasovanje o resoluciji kot poskus pridobivanja časa za regrupacijo upornikov, ki izgubljajo nadzor nad mestom. Zaradi napredovanja vladne vojske sta se ruski in ameriški zunanji minister v petek dogovorila, da bosta danes pričela pogovore o umiku upornikov iz vzhodnega dela mesta. Umik upornikov je ruski in vladni predpogoj za dostavo humanitarne pomoči v oblegani Alepo.

K veliko manj krvavemu uporu. V Kamerunu se nadaljujejo nemiri v večinsko angleško govorečih provincah, kjer se prebivalstvo upira frankofonizaciji šolstva ter sodstva. V Bamendi, glavnem mestu Severozahodne province, ki je ena izmed dveh angleško govorečih regij v državi, so proteste spremljale aretacije več sto protestnikov. Protestniki zahtevajo prekinitev prakse pouka v francoskem jeziku in ohranjanje njihove anglofonske kulture. Vlada že leta ne uri dovoljšnega števila angleško govorečih šolnikov, ki bi lahko zadostili potrebam dveh manjšinskih provinc. Ob tem pa v provincah, ki temeljita na britanskem pravu, zaposlujejo pravnike, ki so izučeni zgolj v francoskem pravu. Kamerun je bil po združitvi leta 1961 razdeljen v 10 regij, 8 angleško in 2 francosko govorečih.

Protestirajo tudi v Keniji, kjer okoli 5000 zdravnikov, farmacevtov ter medicinskih sester zahteva povišanje svojih plač. 300-odstotno povišanje plač zdravnikov in 40-odstotno zvišanje plač medicinskih sester je bilo z vlado usklajeno že leta 2013, a se vlada izogiba implementaciji reform.

Z vlado so nezadovoljni tudi v Braziliji. Vrhovno sodišče je suspendiralo predsednika Senata Renana Calheirosa. Odločitev je sledila nedeljskim protestom, na katerih so protestniki zahtevali odstop Calheirosa, glavnega zaveznika brazilskega predsednika Michela Temerja. Calheiros je obtožen korupcije ter zlorabe javnega denarja za zasebne interese svoje družine.

Francoski premier Manuel Valls je uradno podal kandidaturo za predsedniškega kandidate stranke socialistov na majskih predsedniških volitvah. Valls je ob tem predsedniku Françoisu Hollandeu predlagal odstop, slednji pa ga je na čelu vlade že zamenjal z bivšim notranjim ministrom Bernardom Cazeneuvom. Socialistična stranka bo svojega kandidata na predsedniških volitvah izvolila konec januarja 2017. V sosednji Italiji pa bo moral premier Matteo Renzi še vsaj teden dni počakati z odhodom, saj je njegov odstop predsednik države Sergio Mattarella začasno zavrnil. Predsednik namreč zahteva, da Renzi ostane premier, dokler Senat ne potrdi proračuna za prihodnje leto. Ob tem je Mattarella zavrnil zahtevo Gibanja petih zvezd, ki si želijo predčasne volitve.

Od italijanske neusojene ljubezni h grški tragediji. Finančni ministri Evroskupine so sprejeli sklop ukrepov za zmanjšanje stroškov davčnega bremena, ki pestijo Grčijo. Dogovor ne prinaša velikih sprememb, temveč grški vladi za fiskalne težave države ponuja le kratkoročno rešitev. Ukrepi omogočajo podaljšanje odplačevanja posojila iz Evropskega stabilnostnega mehanizma in omejuje višino obrestne mere. Kljub temu da bo paket ukrepov skrčil grški javni dolg za 20 odstotkov do leta 2060, pa dogovor ne ponuja dolgoročnih rešitev grške dolžniske krize. Radikalno leva vlada Ciprasa vseeno slavi. Finančni minister Euklid Cakalotos je v zelo tehnokratski maniri izjavil, da je dogovor zelo dober in da se Grčija vrača na pot rasti. Ta se dogaja na račun prebivalcev, saj država napoveduje dvig davkov, reze v pokojnine in reforme trga delovne sile. Največji sindikati so zato za četrtek napovedali splošno stavko.

Od stavke k tožbi. Poljsko državno naftno podjetje PGNiG toži Evropsko komisijo, ker je ruskemu Gazpromu dovolila večjo uporabo naftovoda Opal. Tožbo so vložili, saj naj bi odločitev Komisije Gazpromu odprla vrata za monopolizacijo trga dobave plinov, s čimer bi kršili pravila Evropske unije o konkurenci na trgu dobaviteljev. Naftovod Opal, ki je del Severnega toka, teče pod Baltskim morjem do Nemčije. Gazprom bo z dostopom do tega naftovoda lahko povečala kapaciteto Severnega toka in obšel tako Ukrajino kot tudi Poljsko. Slednja je večinsko odvisna od iz Rusije dostavljenega plina in se zato boji, da bo dogovor ogrozil dobavo ruskega plina v države vzhodne Evrope.

Novice iz Slovenije.

Avstrijski sklad Ring International je danes podpisal pogodbo o prenosu lastništva Heliosa na japonsko podjetje Kansai Paint. Kansai je eden največjih proizvajalcev premazov na svetu, ki želi domžalsko podjetje oblikovati v evropsko središče za inovacije, razvoj in raziskave japonskega podjetja. A bolj kot prihodnost je zanimiva preteklost privatizacijske zgodbe. Ring je podjetje s pomočjo skladov tveganega kapitala iz ZDA kupil pred tremi leti za 145 milijonov evrov. Svoj 9,5% delež v podjetju je prodala tudi država. Po treh letih optimizacije poslovanja je sklad za podjetje iztržil 572 milijonov evrov. Zakaj in kako je do te razlike prišlo, pojasni novinar Mladine Borut Mekina.

Izjava

Nakup in prodaja domžalskega podjetja sta zelo podobna drugim primerom slovenske privatizacije v zadnjih letih. Opiše Mekina.

Izjava

Off sta pripravila vajenca Igor in Klemen.