Novinarski kolektiv več medijskih hiš je pod okriljem nizozemske novinarske mreže Lighthouse Reports objavil novo poročilo o nasilju in ilegalnih pushbackih, ki jih mejni stražarji ter policisti izvajajo na mejah trdnjave Evrope. Poročilo je najbolj kritično do dela hrvaške in grške policije, pri tem pa opozarja, da se pushbacki izvajajo s podporo Evropske unije, ki med drugim zagotavlja finančna sredstva za opremo in orožje policistov. V osemmesečni raziskavi so sodelovali novinarji nemškega Spiegla, francoskega Liberation, švicarske radiotelevizije SFR in dunajske veje nemške radiotelevizije ARD. O izsledkih in novih ugotovitvah raziskave poroča novinar mreže Lighthouse, Klaas van Dijken:

Izjava

V poročilu izstopajo video posnetki nasilja maskiranih moških na Hrvaškem, ki s palico udrihajo po migrantih. Moški s črnimi balaklavami niso oblečeni v uradne policijske uniforme, poročilo pa ugotavlja, da se njihova oprema ujema z opremo posebne enote hrvaške policije za nadzor množic. O nasilnih maskiranih moških že dlje časa krožijo govorice, novo poročilo pa je te podkrepilo z dokazi, med drugim z intervjuji z več hrvaškimi policisti. Več o maskiranih moških van Dijken:

Izjava

Spomnimo še, da je Hrvaška, na željo in s podporo Evropske unije, poleti kot prva država članica uvedla neodvisni mehanizem za nadzor nad delom obmejne policije. Nevladne organizacije in strokovnjaki so do mehanizma kritični, saj omogoča zgolj nadzor nad delom policistov na uradnih mejnih prehodih, ne pa tudi v notranjosti države in na zelenih mejah, kjer policisti vršijo največ nasilja nad migranti. 

Ostajamo v glavnem na Balkanu. Tudi včerajšnji vrh Evropske unije za Zahodni Balkan je pokazal, da večjih sprememb na evropskih mejah v bližnji prihodnosti ne bo. Države članice so sicer potrdile zavezanost k ideji širitve Evropske unije v države Zahodnega Balkana, toda do večjih premikov na vrhu ni prišlo. Med izkupički srečanja izstopa naložbeni sveženj v vrednosti 9 milijard evrov, namenjen razvoju gospodarstva in zeleni agendi za Zahodni Balkan. Prav tako so na vrhu predstavili načrt, da v okviru instrumenta za predpristopno pomoč državam Zahodnega Balkana ponudijo dobro milijardo evrov. Države članice Evropske unije sicer ne soglašajo glede širitvenega procesa. Še posebej kritična do širitve na Zahodni Balkan je Francija. Predsednik Emmanuel Macron je na vrhu poudaril, da se Francija zavzema za reformo pristopnega procesa in vključitev načela reverzibilnosti. 

Voditelji držav članic so na druženju ob vrhu Evropske unije za Zahodni Balkan naslovili tudi vse višje cene energentov v Evropski uniji. Temo je včeraj pred Evropskim parlamentom odprla tudi komisarka za energijo Kadri Simson. Poudarila je, da je Bruselj nemočen pri nadzorovanju vse višjih cen plina in posledično električne energije ter da kratkoročnih rešitev za problematiko ni. Države članice se zavzemajo za skupno naslavljanje rastočih cen energentov. V ospredju sta Španija in Francija, ki od Evropske unije zahtevata kupovanje plina na evropski, ne nacionalni ravni. Prav tako si državi prizadevata, da bi se cene plina ločile od cen električne energije oziroma da bi Bruselj odpravil sistem ravnotežnih cen v cenitvi električne energije. Po obstoječem sistemu namreč cena najdražjega vira določa splošno ceno električne energije. Tako cene plina, ki je ponavadi najdražji vir, postavljajo visoke cene električne energije na skupnem trgu. V Španiji in na Portugalskem se je v zadnjih šestih mesecih zaradi naraščajočih cen plina cena megavatne ure električne energije potrojila in je znašala slabih 180 evrov na megavatno uro, danes pa so po vsej Evropi cene dosegale vrtoglavih 400 evrov na megavatno uro. 

Na vrhu EU-Zahodni Balkan na Brdu pri Kranju se je mudil tudi avstrijski kancler Sebastian Kurz, medtem pa so v njegovi domovini policisti preiskali njegov urad, urad finančnega ministra ter pisarne sedeža vladajoče Ljudske stranke. Kurz je, skupaj z devetimi posamezniki in tremi organizacijami, kot sostorilec osumljen zlorabe javnih sredstev. Kurz naj bi vladna sredstva od leta 2016 namenjal za kampanjo, namenjeno pozitivnemu poročanju o Ljudski stranki. To je vključevalo objavo oglasov in javnomnenjskih raziskav, naklonjenih Ljudski stranki. Javnomnenjske raziskave o podpori vladajoči Ljudski stranki naj bi naročilo finančno ministrstvo. Medijske hiše, v kateri naj bi bile objavljene sporne ankete, preiskovalci niso imenovali, so pa istega dne preiskali tudi pisarne avstrijskega tabloida Österreich. Opozicijske stranke so že zagrozile z nezaupnico Kurčevi vladi, o Kurčevi sposobnosti za vodstvo vlade pa so podvomili tudi v vrstah koalicijske stranke Zelenih. 

V Združenih državah je zvezno sodišče začasno ustavilo izvajanje spornega zakona, ki bi v zvezni državi Teksas skoraj v celoti prepovedal splav. Zakon, ki ga je teksaški guverner podpisal maja, naj bi začel veljati septembra. Poleg tega, da zakon tudi v primeru incesta ali posilstva prepoveduje splav po šestem tednu, ko velika večina žensk za nosečnost sploh še ne ve, pa zakon uvaja tudi možnost retroaktivnega kaznovanja žensk in zdravstvenih ustanov, ki bi izvajale splav. Posledice sodbe zveznega sodišča, ki je pritrdilo tožbi administracije predsednika Joeja Bidna in začasno ustavilo implementacijo zakona, tako niso povsem jasne. Če zdravstvene ustanove ponovno pričnejo izvajati splav, zakon namreč dopušča, da jih teksaške oblasti kaznujejo retroaktivno, torej tudi za postopke, izvedene v času, ko splav ni bil prepovedan. 

Novice iz Slovenije

Po neuradnih podatkih so policisti danes izvedli hišno preiskavo na domu proticepilskega senseija Zorana Stevanovića ter na sedežu stranke Resni.ca, ki ji predseduje. Stevanović je bil na torkovih protestih aretiran zaradi suma kaznivega dejanja hujskanja k upiranju in preprečitvi uradnega dejanja. Sindikat policistov je medtem pozval varuha človekovih pravic, naj uvede neodvisno raziskavo o ukazih vodstva policije svojim podrejenim na torkovih protestih. V sindikatu dodajajo, da so prepričani, da bi taka raziskava potrdila strokovnost in zakonitost ukazov nadrejenih. 

Po izteku razpisa za direktorja Slovenske tiskovne agencije so potrjena nekatera medijska poročila, da je edini prijavljeni kandidat nekdanji direktor RTV-ja Igor Kadunc. Kadunc trdi, da se je za kandidaturo odločil po tem, ko je odstopljeni direktor STA Bojan Veselinovič naznanil, da ne bo ponovno kandidiral za položaj. Veselinovič bo sicer svojo funkcijo opravljal do konca oktobra. Na Kadunčevo odločitev, da se prijavi na razpis, je bojda vplivala tudi izjava direktorja Urada vlade za komuniciranje Uroša Urbanije, da tudi vladna stran nima svojega kandidata za direktorja STA. 

Danes so se začele redne volitve poslancev v študentski zbor Študentske organizacije Univerze na Primorskem. Izvoljenih bo dvanajst študentskih predstavnikov, po dva na vsaki izmed šestih fakultet Univerze na Primorskem. Potencialni kandidati so imeli za prevzem obrazcev za kandidiranje na voljo zgolj en dan po objavi razpisa volitev, kandidature pa je bilo mogoče oddati do včeraj. Ker je popolne kandidature oddalo samo 12 kandidatov, bodo v primeru uspešno izvedenih volitev vsi kandidati tudi izvoljeni in bodo naslednji dve leti sestavljali študentski zbor ŠOUP. Primorski študentje lahko svoj glas oddajo do 21. oktobra. Volitve bodo potekale prek pošte, zato se morajo predhodno, najkasneje pa do 14. oktobra, vpisati v volilni imenik, ki ga vodi volilna komisija ŠOUP.

V ponedeljek so bile razpisane tudi volitve v študentski zbor Študentske organizacije Univerze v Mariboru. Kandidati za poslance lahko obrazec za kandidiranje in ostalo dokumentacijo prevzamejo do vključno 10. oktobra. Ker je to možno storiti le med uradnimi urami volilne komisije, ki so vsak delovni dan med 10. in 13. uro, je zahtevane obrazce dejansko mogoče prevzeti le še jutri. Volilna komisija bo upoštevala kandidature, ki jih bo prejela do 11. oktobra do 10. ure, volitve pa bodo nato potekale med 21. oktobrom in 2. novembrom. Glasovanje bo tako kot na ŠOUP potekalo na daljavo prek pošte.