InterpelacijOFF

InterpelacijOFF

Aktualno-politična novica
kwlo
21. 9. 2020 - 15.00
 / OFF

ZDA skušajo v okviru Organizacije združenih narodov uvesti nove sankcije proti iranskim posameznikom in podjetjem, ki naj bi bili povezani z iranskim jedrskim programom. Ameriški zunanji minister Mike Pompeo je razglasil veljavo sankcij, a jim mnoge države nasprotujejo in trdijo, da ZDA nimajo pravne podlage za njihovo uvedbo. Sankcije so bile namreč odpravljene v sklopu jedrskega sporazuma, od katerega so ZDA odstopile, sedaj pa se nanj sklicujejo, češ da Iran krši določila sporazuma. Iranski predsednik Hassan Rouhani je poskus uvedbe sankcij označil za provokacijo, hkrati pa ostalim članicam varnostnega sveta Združenih narodov obljubil, da se bo Iran sporazuma držal, če se ga bodo le držale tudi ostale države podpisnice.

Umrla je ameriška vrhovna sodnica Ruth Bader Ginsburg, ki je položaj zasedala od leta 1993, imenoval pa jo je takratni predsednik Bill Clinton. V odzivu na dogodek je organizacija ActBlue, ki levim, liberalnim in progresivnim organizacijam nudi programsko opremo za zbiranje donacij, v enem dnevu po smrti zabeležila skok v vrednosti 80 milijonov evrov. Ruth Ginsburg je veljala za pripadnico liberalnega krila vrhovnih sodnikov, javnosti pa je bila znana kot borka za enake pravice žensk. Novo kandidatko za vrhovno sodnico bo tako lahko nominiral predsednik Donald Trump, pri čemer bo nedvomno šlo za osebo z bolj konservativnimi stališči. Če senat njegovo izbiro potrdi, bodo imeli republikanci v vrhovnem sodišču šest glasov od devetih. Liberalce pri tem skrbi predvsem, da bo to omogočilo krčenje pravic do splava.

Združeno kraljestvo je napovedalo reformo železniškega sistema, ki naj bi bil zaradi epidemije novega koronavirusa močno v škripcih. Prizadel ga je namreč velik upad prometa, po novem pa bodo ukinili sistem franšiz in ga zamenjali z državnimi koncesijami za upravljanje z omrežjem. V Veliki Britaniji so v 90-ih letih v veliki meri privatizirali državne železnice in uvedli sistem podeljevanja franšiz podjetjem, ki se zanje potegujejo na razpisih. Imeti franšizo pomeni, da ima podjetje pravico do nekajletnega nudenja železniških storitev na določenem geografskem območju. Ta sistem se je kaj kmalu izkazal za napako zaradi pogostejših nesreč, slabšega vzdrževanja infrastrukture, pa tudi potrebe po večanju državnih subvencij privatnim železniškim operaterjem. 

O slovenski privatizaciji s poudarkom na pooblaščenih investicijskih družbah.
 / 8. 8. 2016
Izšlo je poročilo Mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev o razkritih dokumentih ameriškega urada za preprečevanje finančnega kriminala, krajše FinCEN. Gre predvsem za prijave sumljivih aktivnosti, krajše SAR, ki so jih različne banke dolžne nasloviti na FinCEN. Več kot polovico jih tvorijo prijave aktivnosti, v katere je vpletena Deutsche Bank. Za slednjo kupčije vprašljive zakonitosti niso nič novega, saj je bila v preteklosti vpletena recimo v trgovanje z izvedenimi instrumenti na ameriškem nepremičninskem trgu, prav tako pa je pred nekaj leti morala ameriškim regulatorjem plačati več kot 200 milijonov evrov kazni zaradi poslovanja z osebami iz držav, proti katerim so ZDA uvedle sankcije, kot so Libija, Sirija in Iran. Poslovanja z Iranom je bila sicer obtožena tudi domača NLB, predvsem s strani politikov iz vrst SDS, a je kazensko ovadbo zoper NLB specializirano državno tožilstvo na začetku leta zavrglo. Ne glede na to pa se v dokumentih pojavlja tudi Slovenija, natančneje poslovnež in tako imenovani “pidovski baron” Darko Horvat. Po poročanju portala Oštro dokumenti namreč razkrivajo promet v višini nad 40 milijonov evrov na računih Horvata in njegovih podjetij v času, ko je propadal njegov Aktiva Holding, katerega dolgovi so se prenesli na Družbo za upravljanje terjatev bank, bolj znano kot “slabo banko”.

belorusija
Analiza beloruskega protestniškega gibanja
 / 21. 8. 2020
V Minsku, prestolnici Belorusije, so vnovič potekali protesti proti predsedniku Aleksandru Lukašenku. Po nekaterih ocenah naj bi se v centru mesta zbralo več deset tisoč ljudi, proti katerim je policija uporabila solzivec, eden od policistov pa je v zrak izstrelil opozorilni strel. Aretirali naj bi več sto ljudi, ta teden pa je proteste zaznamovalo tudi razkritje osebnih podatkov tisoč beloruskih policajev s strani hekerske skupine Anonymous.

Odstopil je češki minister za zdravje Adam Vojtech, s čimer naj bi “ustvaril prostor za iskanje novih rešitev za spopadanje z epidemijo”. Premier Andrej Babiš je za novega ministra že imenoval epidemiologa Romana Prymulo. Češka je bila sicer ena izmed prvih držav, ki je spomladi odpravila ukrepe za zajezitev epidemije, a v zadnjih tednih beleži močan porast okužb. 

Vlada je sprejela predlog letošnjega rebalansa državnega proračuna
 / 1. 9. 2020
Odbor državnega zbora za finance je sprejel predlog rebalansa proračuna, pri čemer ni upošteval nobenega izmed 60 dopolnil, ki so jih predlagale opozicijske stranke z izjemo SNS. Kljub temu da v nasprotju s prejšnjo krizo tokrat vlada igra na karto večjega državnega trošenja, s predlogom rebalansa krči sredstva ministrstvu za kulturo, pa tudi znanstvenoraziskovalni dejavnosti znotraj ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, poleg še nekaterih drugih rezov. Državni zbor bo o predlogu razpravljal v torek.

Pričakovano je minister za notranje zadeve, ki je nepreklicno preklical svoj nepreklicni odstop, Aleš Hojs, prestal petkovo interpelacijo s 43 glasovi podpore in 38 glasovi za razrešitev. Glavni očitek interpelacije je glede na to, da je bil predlog vložen še pred poletnimi počitnicami, nekoliko anahronističen. Gre namreč za očitek Hojsu, da podpira ustaštvo, s tem ko je notranje ministrstvo razveljavilo odločitev mariborske upravne enote o prepovedi koncerta ustaškega slavčka Thompsona. Hojs se je branil s trditvijo, da gre prvopodpisanemu pod interpelacijo, poslancu SD-ja Matjažu Nemcu, seveda Thompson zelo v nos, saj sam raje prisega na velikosrbsko divo Ceco. Opozicijskih strank petkov poraz ni prav nič prizadel, kvečjemu jih je podžgal, saj so LMŠ, SD, SAB in Levica že vložile novo interpelacijo, tokrat zoper ministrico za kmetijstvo Aleksandro Pivec. Očitajo ji zlorabo uradnega položaja in kršenje protikorupcijske zakonodaje v navezavi na zloglasni obisk Krasa, pa tudi nepravilnosti med sodelovanjem v projektu SRIPT.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.