Izraelska okupatorska vojska je začela ofenzivo na severu okupiranega Zahodnega brega, v kateri sodeluje več sto vojakov pehote ob podpori dronov in letalstva ter spremstvu buldožerjev, ki uničujejo ceste. Ofenziva poteka v tulkarmski, dženinski in tubaški regiji. Gre za najobsežnejšo izraelsko ofenzivo na Zahodnem bregu od druge intifade leta 2002. Po poročanju Al Džazire je vojska do sedaj ubila vsaj devet ljudi, med njimi enega palestinskega novinarja. Okupatorska vojska trdi, da je ubila devet teroristov in da jih je še več zajela v Tulkarmu in Dženinu, ter sporočila, da odstranjuje eksplozive, nastavljene na cestah. Izraelski minister za zunanje zadeve Izrael Katz je na družbenem omrežju X napovedal evakuacijo Palestincev iz severnih regij Zahodnega brega podobno tako imenovanim evakuacijam civilistov v Gazi. V Gazi je medtem okupatorska vojska ubila 50 ljudi. Vsaj osem od teh je ubila med bombardiranjem šole v mestu Deir Al Balah v osrednjem delu enklave, ki je služila kot zatočišče za evakuirane Palestince iz drugih delov Gaze. 

Voditelji pacifiških držav vključno z Avstralijo in Novo Zelandijo so v okviru zasedanja Pacifiškega foruma na Tongi sprejeli odločitev o ustanovitvi skupne regionalne policijske enote. Enoto bo sestavljalo okrog dvesto policistov. Njihove naloge bodo vključevale posredovanje ob naravnih nesrečah in vzdrževanje stabilnih razmer na območju Pacifika. Vsaka od pacifiških držav bo, kot predvideva sporazum, samostojno odločala o tem, ali bo prispevala denar za delovanje sil in koliko, pa tudi o tem, ali bo njihovo posredovanje v posameznih situacijah sprejela. Urjenje bodočih pripadnikov skupne policijske enote bo potekalo v štirih centrih, postavljenih na pacifiškem območju, eden od njih bo v avstralskem obmorskem mestu Brisbane na vzhodu države. Po zagotovilih avstralskega premierja Anthonyja Albaneseja bodo bodoči pripadniki skupne policijske enote imeli med urjenjem v Avstraliji dostop do vseh kapacitet, ki pripadajo avstralski zvezni policiji. Pacifiška regija v zadnjem času vse bolj postaja nevralgično območje, kjer se križajo kitajski in ameriški interesi. Poleg tega mnogim prebivalcem otoških držav zaradi pospešenega dviganja vodne gladine grozi prisilna izselitev.

Ponovno izvoljeni venezuelski predsednik Nicolás Maduro je, potem ko je nacionalna volilna komisija uradno razglasila njegovo zmago na julijskih volitvah, na ministrske položaje imenoval nekatera nova imena. Do zamenjave vodstva je prišlo na ministrstvu za finance, notranjem in naftnem ministrstvu. Položaj notranjega ministra je zasedel podpredsednik vladajoče Združene socialistične stranke Venezuele, Diosdado Cabello. Finančno ministrstvo odslej vodi Anabel Pereira, do sedaj direktorica venezuelskega regulatorja bank, naftno ministrstvo pa podpredsednica Madurove vlade Delcy Rodriguez. Maduro je med drugim imenoval tudi novega predsednika glavnega naftnega državnega podjetja Petróleos de Venezuela, njegovo vodenje bo prevzel Hector Obregon. Medtem se po vsej državi nadaljujejo množični protesti. Protestniki trdijo, da so bili poleg neregularnosti predvolilne kampanje rezultati volitev prirejeni in zahtevajo objavo pravega izida julijskih volitev. Po prepričanju opozicije je največ glasov dobil Edmundo González Uruttia, ki se od izbruha protestov ni pojavljal v javnosti.

Odhajajoči mehiški predsednik Andrés Manuel López Obrador je sporočil, da je država začasno zamrznila odnose s kanadsko in ameriško ambasado. Odločitev, ki po pojasnilu predsednika ne pomeni prekinitve diplomatskih odnosov z državama, temveč zadeva zgolj ambasadi, sledi kritikam predstavnikov Kanade in Združenih držav proti napovedani reformi pravosodnega sistema. Reformo je ameriški veleposlanik Ken Salazar prejšnji teden označil za grožnjo gospodarskim odnosom med Mehiko in Združenimi državami Amerike ter grožnjo demokraciji v Mehiki. Kanadski veleposlanik Graeme Clark je dejal, da bi sprejetje reforme vplivalo na obseg kanadskih investicij v Mehiki. Z izjavami po Obradorjevem mnenju državi kršita mehiško suverenost. Zamrznitev odnosov bo trajala, dokler ambasadi ne spremenita uradnega stališča. Pravosodna reforma, ki jo je predlagal spodnji dom mehiškega kongresa, predvideva neposredne volitve sodnikov vključno s člani vrhovnega sodišča. Zaradi napovedane reforme so pred tednom dni sodniki po vsej državi začeli protestno stavko. 

Bangladeška prehodna vlada pod vodstvom Muhameda Junus je preklicala prepoved delovanja glavni bangladeški muslimanski stranki Džamat-e-Islami in njenim zavezniškim skupinam. Prepoved je izdala vlada zdaj že nekdanje premierke Šejk Hasine, ker naj bi podporniki te stranke soorganizirali nasilne proteste po državi, ki so vodili do Hasininega odstopa. Poleg tega je po Hasininih izjavah delovanje stranke predstavljalo teroristično grožnjo državi, medtem ko je Junusova vlada Hasinine obtožbe razglasila za neutemeljene. Stranka Džamat-e-Islami po razsodbi vrhovnega sodišča sicer že od leta 2013 ni smela sodelovati na volitvah, ker je po odločitvi sodišča obstoj stranke v nasprotju z bangladeško sekularno ustavo. Strankin odvetnik Šišir Monir je napovedal, da bo v prihodnjem tednu na vrhovno sodišče vložil prošnjo, da bi stranka ponovno lahko sodelovala na volitvah.

V indijski zvezni državi Zahodna Bengalija so protestniki blokirali železnice in avtobusni promet, medtem pa izražali zahteve po izboljšanju delovnih razmer za ženske v zdravstvenih institucijah. Policija se je na množico protestnikov spravila s solzivcem in vodnim topom, nekaj protestnikov je bilo aretiranih. Med protestniki so aktivisti stranke Bharatiya Janata Party zveznega premierja Narendre Modija, ki je v Zahodni Bengaliji v opoziciji. Modi je pozval k poldnevni splošni stavki v zvezni državi, strankarski aktivisti pa so nato prisilili nekaj trgovin k zaprtju. Protestniki v Zahodni Bengaliji med drugim zahtevajo takojšni odstop Mamate Banardži, predsednice vlade zvezne države Zahodna Bengalija. Banardži po mnenju protestnikov ni odredila ustrezne preiskave po posilstvu in umoru indijske zdravniške praktikantke v univerzitetni bolnišnici v Kalkuti, prestolnici zvezne države, v začetku avgusta. V zvezi s primerom skupinskega posilstva je policija do sedaj pridržala enega osumljenca, ki je delal kot prostovoljec pri lokalni policiji. 

Italijanske oblasti so odredile 60-dnevno zadržanje reševalne ladje Geo Barents, ki jo upravlja organizacija Zdravniki brez meja. Ladja Geo Barents je nameravala izpeljati pet reševalnih akcij na območju Sredozemskega morja, vendar o poteku tretje akcije ni pravočasno obvestila italijanskega pomorskega reševalnega centra, pristojnega za koordiniranje reševanj. Poročilo o neupoštevanju italijanske pomorske zakonodaje je javnosti posredovala libijska obalna straža, ki jo financira Evropska unija, Združeni narodi pa jo obtožujejo kršenja človekovih pravic in sodelovanja pri trgovini z ljudmi. Odredba pridržanja reševalne ladje je že triindvajseta v vrsti po sprejetju dekreta notranjega ministra Mattea Piantedosija v začetku leta 2023, ki je omejil delovanje nevladnih organizacij na območju osrednjega Sredozemlja. V nasprotju z mednarodnim pravom tako dekret zahteva, da mora vsaka ladja po izvedeni reševalni akciji takoj pripluti v pristanišče in ne sme nadaljevati z reševanjem. 

Iz stranke Levica so sporočili, da se pridružujejo pozivu Gibanja za pravice Palestincev in Solidarnostnega odbora za svobodno Palestino, ki od vlade zahtevata preklic vabila izraelski političarki Cipi Livni na Blejski strateški forum, ki bo potekal v začetku naslednjega tedna. Kot so zapisali v najmanjši koalicijski stranki, so oblasti Združenega kraljestva za Livni zaradi njene vloge v izraelski vojaški ofenzivi na Gazo, ki jo je okupatorska tvorba izvedla med letoma 2008 in 2009, izdale tudi priporni nalog. V primeru, da se bo Livni udeležila foruma, v stranki napovedujejo bojkot mednarodne konference. 

Vlada je na novinarski konferenci predstavila paket predlogov davčnih sprememb, ki jih bo potrjevala v petek. Spremembe bi po potrditvi uveljavili naslednje leto. Minister za finance Klemen Boštjančič je napovedal olajšavo pri dohodnini za sedem odstotkov prejete plače za visokokvalificirane kadre iz tujine, mlajše od 40 let. Napovedal je še davčne ugodnosti za start-up podjetja in davčne spodbude za nagrajevanje delavcev z deleži podjetij. Minister je predstavil še spremembo obdavčitve normiranih samostojnih podjetnikov.

IZJAVA

OFF je pripravila vajenka Brina, mentoriral je Matej.