Indijske zdravnice, bojevnice proti femicidu
V Indiji so v sredini avgusta izbruhnili protesti zdravnikov in drugega medicinskega osebja, ki ga je sprožil umor in posilstvo 31-letne specializantke v univerzitetni bolnišnici v mestu Kalkuta na skrajnem vzhodu države. Truplo specializantke, za katero je ostalo osebje domnevalo, da počiva po opravljenem dežurstvu, so našli v eni od sejnih sob bolnišnice. Obudkcija je pokazala, da je napadalec ženski zlomil ključnico in medenično kost, prav tako je ženska zaradi posiltva utrpela poškodbe genitalij. Kljub jasnim znakom posiltva in nasilne smrti je želelo vodstvo bolnišnice kot razlog za smrt specializantke navesti samomor. Zdravstvenemu osebju so se na ulicah mest po vsej državi hitro pridružili tudi drugi prebivalci, ki so s protesti opozarjali na nasilje, fizično in spolno, nad ženskami v Indiji ter zahtevali pravico za žrtev napada. Več o femicidu, ki je bil povod za proteste pojasni Rituparna Banerjee, nekdanja indijska novinarka, ki trenutno deluje kot raziskovalka komunikologije na dublinski univerzi.
Zdravniki so proteste okrepili tudi z neomejeno stavko, med katero so zdravstveni delavci v vseh državnih zdravstvenih ustanovah opravljali le nujne medicinske storitve. Indijsko zdravstveno združenje, največje združenje zdravstvenih delavcev v Indiji, je na zdravstvenega ministra Džagata Prakaša Nado naslovilo pismo, v katerem so opozorili na nečloveške razmere in porast nasilja na delovnem mestu. Zdravniki oziroma zdravstveni delavci med drugim od oblasti zahtevajo sprejetje centralnega varstvenega zakona, torej pravne podlage, ki bi delavce v zdravstvu ščitila pred nasiljem. Glavna zahteva protestnikov, kot pojasnjuje sogovorka, sicer ostaja v skladu s postopkom izvedena preiskava umora in posilstva specializantke.
Državna medicinska komisija se je na pozive protestnikov sprva odzvala tako, da je zagotavljanje varnosti naložila kar samim zdravstvenim ustanovam. Pozvala jih je na primer k namestitvi varnostnih kamer in zaposlovanju dodatnega varnostnega osebja. Prav tako so oblasti direktorja bolnišnice v Kalkuti razrešile šele po tem, ko so se protesti iz Kalkute razširili v druga mesta, vključno z New Delhijem.
Vrhovno sodišče je v odziv na femicid in proteste pretekli teden ustanovilo delovno skupino zdravnikov za pripravo priporočil o varnosti zdravstvenih delavcev. Poleg tega je sodišče odredilo obvezno prisotnost zvezne vojaške policije v kalkutski bolnišnici. Sodniki so sicer to odločitev sprejeli, potem ko je več zdravstvenih delavk dejalo, da se zaradi femicida in kasnejše vandalizacije stavbe bolnišnice, ki jo je zagrešila skupina neznancev, ne počutijo varno.
Banerjee pojasnjuje, da je spolno in drugo nasilje v indijski družbi sistemski problem. V letu 2022 so ženske glede na podatke Nacionalnega urada za kriminalistične evidence v Indiji podale dobrih 31 tisoč petsto prijav posilstva. To je dvajset odstotkov več kot v letu 2021. Žal večina primerov spolnega nasilja ostaja neprijavljenih.
Femicid in posilstvo specializantke je mnoge protestnike spomnilo na skupinsko posilstvo 23-letne študentke v New Delhiju leta 2012, ki jo je napadlo več moških. Oblasti so po tem dogodku sicer uvedle redefinicije nekaterih spolnih deliktov ter zanje določile strožje kazni, v primeru ponovitve kaznivega dejanja pa so uvedle celo smrtno kazen. Uvedle so tudi nova ločena sodišča, namenjena prav obravnavi primerov kaznivega dejanja posilstva. Čeprav je vlada takratnega premierja Manmohana Singha sprejela zaostritve kazni za spolno nasilje, mnogo primerov sploh ne dočaka obravnave na sodišču. Več sogovorka.
Razlog za to so pogosto tudi odzivi oblasti, ki žrtvam ne verjamejo in zanikajo zločine, ter policije, ki posilstva in druge oblike nasilja nad ženskami prikriva. Ženske se prav tako soočajo s stigmatizacijo, mnoge nimajo možnosti, da bi primer prijavile policiji in pričale na sodišču. V primeru, da se odločijo za prijavo nasilnežev, pa tvegajo nadaljnje nasilje ali celo smrt. Banerjee pojasnjuje, da oblasti pogosto uporabljajo mehanizme, s katerimi ženske iz javne sfere umikajo v zasebno, in ne poskrbijo za dejansko varnost Indijk. Po napadu in umoru ženske v New Delhiju leta 2012 so v Indiji vzniknila mnoga feministična gibanja, ki se poleg večje varnosti za ženske borijo tudi proti politikam, ki ženskam pod pretvezo zagotavljanja varnosti kratijo nekatere svoboščine.
Kljub temu da so se mnogi zdravstveni delavci že vrnili na delo, sogovorka za konec pojasnjuje, da so protesti v mnogih mestih še kako živi. Ljudje, tudi iz drugih sektorjev, zahtevajo varnost za ženske, med drugim za ženske v medicinskih poklicih. Ženske namreč zapolnjujejo 30 odstotkov zdravniških delovnih mest in kar 80 odstotkov delovnih mest medicinskih sester.
Dodaj komentar
Komentiraj