Včeraj sta vodja izraelske opozicije Jair Lapid in njegov glavni koalicijski partner Naftali Benet predsedniku države Reuvenu Rivlinu še formalno naznanila formacijo nove koalicijske vlade. Če bo ta na parlamentarnem srečanju naslednji teden potrjena, bo Lapid z ostalimi sedmimi koalicijskimi partnerji prekinil 12-letni mandat premierja Benjamina Netanjahuja. S tem bi se izraelski vladi prvič v desetletjih pridružila arabska islamistična stranka Raam pod vodstvom Mansurja Abasa. Ta je v zameno za sodelovanje v koaliciji ob boku nadobudnih graditeljev ilegalnih naselij izpogajal trimesečno zaustavitev rušenja beduinskih vasi v puščavi Negev in priznanje treh vasi, ki naj bi se zgodilo v naslednjih 45-ih dneh. Ni pa mu uspelo prepričati partnerjev o umiku Kaminitzevega zakona, na podlagi katerega Izrael kaznuje pretežno Arabce zaradi črne gradnje, prav tako pa sam Abas ne bo zavzel položaja v vladnem kabinetu. Izraelski zakonodajalci pa so za konec za novega predsednika izvolili Isaka Hercoga. Ta je trenutno predstojnik kvazidržavne organizacije Jewish Agency for Israel, ki skrbi za priseljevanje judov v Izrael. 

Včeraj je zaradi okužbe z novim koronavirusom iz Španije v alžirsko vojaško bolnišnico pripotoval voditelj Fronte Polisario in borec za neodvisnost Zahodne Sahare Brahim Ghali. Špansko sodišče je namreč zaradi pomanjkanja dokazov zavrnilo obtožbo, ki Ghalija bremeni vojnih zločinov, prava tako pa ni ustreglo zahtevi tožilstva, naj Ghalija aretirajo zaradi možnosti pobega. Predstavnik španske oblasti v eksklavi Ceuta je sicer izrazil upanje, da bo Ghalijeva obravnava na španskem sodišču pozitivno prispevala k razrešitvi migrantske situacije v mestu. Pred nekaj tedni so namreč maroške oblasti s svojim neposredovanjem v Ceuto spustile več tisoč beguncev, s tem pa pritisnile na špansko vlado, ki Zahodne Sahare uradno ne priznava kot del maroškega ozemlja. Kljub deportacijam je v Ceuti še vedno več sto beguncev, maroški zunanji minister Naser Burita pa je zatrdil, da dogajanje v zvezi z Ghalijem ne bo vplivalo na razrešitev spora. 

V streljanju na obronkih Kampale, glavnega ugandskega mesta, je bil ranjen minister za delo in prevoz, Katumba Wamala, umrla pa je tudi njegova hči. Paul Lockeh [pol lok], namestniški general policije, je zagotovil, da že poteka obsežna preiskava incidenta, za katerega meni, da je najverjetneje maslo organiziranega kriminala. Streljanje namreč samo nadaljuje nedavne atentate na odmevne ugandske politike, ki se nagibajo k podpori predsednika Yowerija Musevinija. V letih 2018 in 2017 sta zaradi tega življenje že izgubila politik Ibrahim Abiriga in govorec za policijo, Andrew Felix Kaweesi. 

V Braziliji so se na ulice podali protestniki, ki so z udarjanjem po loncih izrazili nezadovoljstvo s trenutno vlado predsednika Jaira Bolsonara. Bolsonaru so očitali neuspešno spoprijemanje s pandemijo, saj se zaradi njegovega prepričanja o neobstoju virusa in nezaupanja znanosti Brazilija trenutno sooča s pomanjkanjem mask in zdravstvenih pripomočkov. Čeprav je Bolsonaro v včerajšnjem govoru svojim državljanom obljubil, da se bodo do konca leta lahko cepili vsi, ki to želijo, pa je ministrstvo za zdravje še istega dne naročilo cepiv zmanjšalo za štiri miljone odmerkov. 

Nikaragovska policija je zaradi suma pranja denarja včeraj preiskala dom opozicijske voditeljice in potencialne kandidatke za predsednico, Cristiane Chamorro. Opozicija meni, da je poteza vlade politično motivirana, saj je generalni državni tožilec zaradi obtožb že v torek odredil, da Chamorro ne sme kandidirati na novembrskih volitvah, s tem pa ne more konkurirati dolgoletnemu predsedniku in voditelju stranke sandinistov, Danielu Ortegi. Dejanje nikaragovske vlade so obsodili državni sekretar ZDA Anthony Blinken in Združeni narodi, ki Ortego že dlje časa obdolžujejo sistematične kršitve človekovih pravic in svoboščin ter napada na demokracijo. 

Župan Budimpešte in član liberalne opozicije Gergely Karácsony je včeraj naznanil, da bo ulice v madžarski prestolnici v bližini poslopja, kjer se bo gradila kitajska Univerza Fudan, preimenoval po dalajlami in Ujgurih. S tem naj bi Karacsony opozoril na sporno delovanje kitajske komunistične partije, ki naj bi izvajala genocid nad ujgursko in tibetansko populacijo. Liberalna opozicija meni, da je Orbanovo kupčevanje s Kitajsko, ki se kaže v gradnji univerze in železnice do Beograda, posledica njegove zaverovanosti v avtoritarne režime v takšni ali drugačni obliki. Po drugi strani pa se nad obstojem Univerze Fudan zgraža tudi druga stran enega in istega kovanca zahodnih kulturkampfovcev. Madžarski konservativci in pripadniki alternative desnice namreč opozarjajo, da je univerza zloglasna valilnica kulturnega marksizma in kitajske propagande. 

V Orehek, vasico v postojnski občini, bo za tri leta prišlo 450 turških delavcev, ki bodo pomagali pri gradnji predorov in viaduktov na trasi drugega tira. Morda se bodo odločili še za sanacijo strehe grada Orehek iz 13. stoletja, ki je – ironično – deloval prav kot utrdba proti turškim vpadom. Turški podjetji Yapı Merkezi in Özaltin jim bosta zagotovili bivanje v zabojnikih, imeli pa bodo tudi svojega kuharja, zdravnika, pralnico in stalen nadzor s kontroliranimi izhodi. Delavci naj bi po besedah župana Občine Postojna Igorja Marentiča »garali sedem dni v tednu«. 

Izvršni odbor stranke SMC je predsednika stranke pooblastil za vodenje pogovorov z dvema kandidatoma za novega ministra za pravosodje. Poleg favorita Marka Starmana, predavatelja na Jambrekovi Novi univerzi in bivšega državnega sekretarja ter nekdanjega kandidata stranke SLS za občinskega svetnika v Kopru, naj bi namreč za mesto ministra kandidiral tudi stečajni upravitelj Marjan Dikaučič. Med drugimi zadevami se je izvršni odbor seznanil tudi s Počivalškovo odločitvijo o morebitni vrnitvi v poslanske klopi, s čimer bi poskušali koaliciji priskrbeti izmuzljivi glas podpore razrešitvi predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča. Počivalšek je to možnost zavrnil, saj si »gospodarska panoga trenutno ne more privoščiti dodatnih pretresov«.