MÁCSEK V KITAJSKEM ZSÁKLJU
Madžarska s predsednikom vlade Viktorjem Orbanom na čelu je na mednarodnem političnem parketu znana po tem, da se ne brani koketiranja z državami, kot sta Rusija in Turčija. V zadnjem času pa se je na več področjih okrepilo sodelovanje naše severovzhodne sosede z Ljudsko republiko Kitajsko. Zbliževanje s Kitajsko je Madžarska nakazala že tedaj, ko je kot edina v Evropski uniji nasprotovala kritiki držav Evropske unije na račun kitajskega poseganja v volilni sistem ter zakonodajo o nacionalni varnosti v Hongkongu. Madžarska je nato vnovič ubrala samostojno pot, ko si je kljub prvotnemu glasovanju za uveljavitev sankcij proti Kitajski zaradi ravnanja z muslimansko manjšino Ujgurov premislila.
Samovoljni manevri Madžarske v evropski skupnosti so iz kitajskega ministra za obrambo Veja Fengheja izzvali priznanje širših mednarodnih razsežnosti. Ta je namreč izjavil, da je Kitajska Madžarsko vedno obravnavala kot »sestro«. Sestrski odnosi pa sovpadajo tudi s kitajskimi infrastrukturnimi naložbami. Madžarska vlada je na široko odprla vrata šanghajski Univerzi Fudan, katere izgradnjo bodo financirali izključno madžarski davkoplačevalci. Kitajski pa ugaja tudi to, da si je Madžarska ravno od nje izposodila denar za izgradnjo železnice med Budimpešto in Beogradom. Ta bo jedrne države Evropske unije povezala z največjim grškim pristaniščem v Pireju, ki je v kitajski lasti. Kot razloži Tamas Matura iz Srednje- in vzhodnoevropskega centra za azijske študije in z budimpeške Univerze Corvinus, se Viktor Orbán sicer že dlje časa v upanju na gospodarsko in diplomatsko sodelovanje obrača na Vzhod.
Viktor Orbán se v tandemu s slovenskim premierjem vztrajno predstavlja kot borec proti komunizmu, a ga očitno ne moti, da Kitajsko še vedno vodi komunistična partija.
Podoba Madžarske v Evropski uniji je zaradi mnogih konfliktov, obstrukcij in kršenja tako imenovanih evropskih vrednot močno skrhana. Njenemu izboljšanju pa zagotovo ne koristi madžarska diplomacija glede sankcij zoper Kitajsko. 22. marca so predstavniki držav Evropske unije glasovali o tako imenovanem Magnitskijevem zakonu, s katerim bi kaznovali vpletene v snovanje ujgurskih taborišč. Sankcije, ki so jih potrdile vse članice, je madžarski zunanji minister Péter Szijjártó po glasovanju označil za brezpredmetne in nesmiselne. Dobrikanje madžarskih politikov je stalnica, razloži Matura.
Sándor Zsíros, novinar in madžarski dopisnik televizije Euronews, opozori, da zunanjepolitična ravnanja Madžarske vedno temeljijo na bilateralnih odnosih.
Za razliko od stališča do ujgurske problematike je Madžarska blokirala deklaracijo Evropske unije, s katero se je ta želela pridružiti Veliki Britaniji in Združenim državam Amerike pri sankcijah zoper Kitajsko zaradi kršenja človekovih pravic v Hongkongu in poseganja v notranjepolitično ureditev te nekdanje britanske kolonije. Madžarska je deklaracijo zavrnila z argumentom, da naj bi Evropska unija že tako imela preveč težav s Kitajsko. Tamas Matura razloži, da Madžarska spretno politično manevrira pri podpori Kitajski v Evropski uniji.
Madžarsko-kitajski odnosi so bili v Evropski uniji, ki je Kitajski postregla z mnogimi embargi in blokadami, do sedaj pretežno spregledani, a gre ob krepitvi višegrajsko-azijske naveze pričakovati obrat, tudi zaradi gradnje kampusa šanghajske Univerze Fudan v Budimpešti, ponazori Zsíros.
Prihod Univerze Fudan v Budimpešto je na madžarskem dvignil veliko prahu. Eden ključnih pomislekov Madžarov se je nanašal na poučevanje marksizma, ki ga izvajajo na šanghajski matici. A gradnja univerzitetnih poslopij, ki bo madžarske davkoplačevalce stala kar milijardo evrov in pol, bo imela tudi negativne finančne posledice na ostale budimpeške univerze, pričakovati pa je tudi prestrukturiranje madžarskega akademskega prostora, katerega privatizacija je stekla v tem tednu z Orbánovo univerzitetno reformo. Kljub interesu, ki ga je Madžarska pokazala pri ustanavljanju podružnice kitajske univerze, pa se bodo tamkajšnje univerze soočale z dosti premožnejšo konkurenco, pojasni Tamas Matura.
Naložba v evropsko izpostavo kitajske univerze, ki je sicer ena najboljših na svetu, bo Madžarsko stala kar dvakrat toliko, kot znaša letni proračun za financiranje vseh univerzitetnih dejavnosti na Madžarskem.
Gradnja železniške povezave med Budimpešto in Beogradom je po Univerzi Fudan druga največja od naložb, povezanih s Kitajsko. 350 kilometrov dolga železniška povezava v sklopu kitajskega programa »En pas, ena cesta« je postala največji kitajski projekt v Evropi. Namen vzpostavitve železniške proge je okrepiti evropsko-kitajsko trgovinsko sodelovanje preko grškega pristanišča Pirej, ki si ga lasti in upravlja kitajski ladjar COSCO. Madžarska se bo za gradnjo 166 kilometrov proge na svojem ozemlju zadolžila pri kitajski državni Izvozno-uvozni banki, finančni izračuni pa kažejo, da bo železnica za Madžare izrazito nedobičkonosna.
Pandemija covida-19 je sodelovanje med državama še okrepila. Madžarska je kot edina država Evropske unije naročila 5 milijonov kitajskega cepiva farmacevtskega podjetja Sinopharm, kljub temu da cena enega odmerka pri dobrih tridesetih evrih precej presega omejitvene smernice Evropske unije. Podrobnosti kupne pogodbe cepiva niso znane, Sándor Zsíros izpostavi, da bi lahko Kitajska zahtevala povračilo.
Madžarska vlada naj bi se za kitajsko cepivo ob ruskem cepivu Sputnik V odločila zato, da bi pospešila obvladovanje pandemije, a je v madžarski javnosti mnogo pomislekov glede omenjenih cepiv, ki ju ni na seznamu priporočenih cepiv Evropske unije, razloži madžarski politolog z Madžarske akademije znanosti Zoltán Gábor Szűcs.
Madžarska se v kontekstu dvorjenja Kitajski omenja kot trojanski konj. Prispodoba je po mnenju Tamasa Mature neutemeljena – pobuda za medcelinsko sodelovanje naj bi največkrat prihajala iz Budimpešte, Peking pa naj bi bil večkrat v zadregi pri zbliževanju z Madžarsko, saj naj bi to omejilo kitajski domet pri sodelovanju z Evropsko unijo.
Viktor Orbán se torej raje kot k centralnim državam Evropske unije obrača k velikim avtoritarnim državam, ki jim služi z megalomanskimi gospodarskimi in infrastrukturnimi projekti. Kitajska, katere gospodarstvo je že več let v vzponu, pa ima kljub investicijam na Madžarskem pri tem določene zadržke. Predvsem pa preseneča, da je madžarski premier v vlogi borca za svobodo pri tem zmožen premostiti kitajsko enopartijsko in marksistično politično ureditev. Namignemo lahko le, da se moramo v skrbi za svojo veljavo obkrožati s sebi podobnimi, z avtokrati torej.
Dodaj komentar
Komentiraj