Izraelski parlament je po prvem branju s 64 glasovi za in 56 proti podprl pravosodno reformo, ki omejuje pristojnosti vrhovnega sodišča. Zakon mora biti za sprejetje potrjen še na dveh branjih v Knesetu, kar bi se po napovedih lahko zgodilo že do konca meseca. Reforma, zaradi katere po Izraelu že več mesecev potekajo množični protesti, vrhovnemu sodišču onemogoča presojo o temeljnih izraelskih zakonih. S tem bi si vlada Benjamina Netanjahuja zagotovila popolno moč nad imenovanjem ministrov in vrhovnih sodnikov samih. Obenem bi parlamentu podelili pristojnost, da z navadno večino razveljavi odločitve vrhovnega sodišča. Vrhovno sodišče po novem visokim državnih funkcionarjem, ki imajo kazensko kartoteko, več ne more prepovedati izvajanja funkcije.

Tudi danes po Izraelu potekajo protesti, ki blokirajo nekatere glavne ceste, kot je tista med Tel Avivom in Jeruzalemom. Izraelska policija je na blokadi ceste med Tel Avivom in Jeruzalemom protestnike poskušala razgnati z vodnimi topovi. Da bi morali o reformi ponovno razmisliti, je sicer v nedeljo pozval tudi izraelski predsednik Izak Hercog, saj meni, da o zakonu ni bilo dovolj razprave.

Medvladna organizacija za razvoj, poznana pod kratico IGAD, je v etiopski prestolnici Adis Abebi z namenom začetka mirovnih pogovorov v Sudanu organizirala srečanje držav članic. To so Džibuti, Etiopija, Somalija, Eritreja, Sudan, Južni Sudan, Kenija in Uganda. Že na prvi dan so naleteli na težave, saj se ga delegacija sudanske vojske zaradi kenijskega predsednika Williama Ruta, ki trenutno predseduje srečanju, ni udeležila. Junija je sudanska vojska Ruta namreč obtožila skrivanja pripadnikov Sil za hitro posredovanje, ki so v sudanskem konfliktu nasprotniki državne vojske. V sudanski vojski menijo, da Ruto ni dovolj nepristranski, da bi lahko vodil mirovne pogovore. So se pa srečanja udeležili predstavniki civilne sudanske oblasti, ki si je vodenje države pred letom 2021 delila z vojsko. Članice IGAD-a so se dogovorile, da Vzhodnoafriškim silam v pripravljenosti, poznanim tudi pod kratico EASF, predlagajo sklic vrha. EASF je regionalna organizacija, ki združuje deset držav, med katerimi so Sudan, Etiopija, Kenija, Somalija in Uganda, namenjena pa je tudi vojaškem posredovanju v regiji. V IGAD-u se zavzemajo, da bi EASF razpravljal o možnem posredovanju za zaščito civilistov in zagotavljanju dostopa do humanitarne pomoči. Ruto je pri razreševanju sudanskega konflikta sicer apeliral tudi na Afriško unijo, da spodbudi nadaljnja mirovna pogajanja.

Predsednik Srednjeafriške republike Faustin-Archange Touadéra je organizatorjem referendumske kampanje o novi ustavi predložil njen osnutek. O novi ustavi bodo državljani na referendumu odločali 30. julija. Glavna sprememba glede na trenutno veljavno ustavo, ki je bila sprejeta leta 2016, je sprostitev omejitve mandata predsednika republike, in sicer z dveh zaporednih petletnih mandatov na tri. Trenutnemu predsedniku Touadéraju bi se mandat, ki je njegov drugi zaporedni, končal leta 2026, kar pomeni, da bi v primeru sprejetja nove ustave za položaj lahko kandidiral še enkrat.

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je ob začetku dvodnevnega vrha v litovski prestolnici Vilni razglasil, da bo turška vlada po več kot letu dni trajajoči blokadi podprla sprejem Švedske v severnoatlantsko zavezništvo. To mu je zagotovil turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan, ki se je včeraj na temo švedskega članstva v Natu srečal s švedskim premierjem Ulfom Kristerssonom. Po Stoltenbergovih besedah je Erdoğan napovedal tesno delo s parlamentom za hitro ratifikacijo švedskega članstva. Turčija je pridužitev Švedske blokirala zaradi prvotne nepripravljenosti švedske vlade, da bi Turčiji izročila kurdske politične begunce. Novembra je švedski parlament sprejel amandma ustave, ki je tovrstne izročitve vendarle dopustil.

Azerbajdžanske oblasti so zaradi preiskave armenske podružnice Rdečega križa začasno zaprle koridor Lachin, ki je edina cestna povezava med Armenijo in Gorskim Karabahom. Gorski Karabah je območje, ki je kljub večinskemu armenskemu prebivalstvu od leta 1994 mednarodno prepoznano kot del Azerbajdžana in je že stoletje jabolko spora med državama. Azerbajdžan armenski Rdeči križ obtožuje tihotapljenja materiala, ki naj bi potekalo v njihovih medicinskih vozilih. Azerbajdžanska mejna straža je aprila vzpostavila nadzor nad koridorjem, junija pa jo je armenski Rdeči križ obtožil blokiranja humanitarne pomoči v regijo. Promet je po koridorju ponovno stekel 26. junija, ko je nadzor nad njim prevzela mirovna misija ruske vojske. Haaško Meddržavno sodišče je azerbajdžanskim oblastem že februarja ukazalo neoviranje prometa po koridorju.

Zaposleni korporacije Amazon v Nemčiji stavkajo za potrditev panožne kolektivne pogodbe, česar vodstvo ne želi storiti. Stavka, ki jo je organiziral delavski sindikat Verdi, poteka v devetih distribucijskih centrih po celotni državi. Stavkajoči zahtevajo predvsem, da vodstvo po več letih pristane na podpis panožne kolektivne pogodbe za področje maloprodaje in logistike, ki bi delavcem podelila več pravic. Po mnenju članov Verdija bi tako poskrbeli za boljšo zaščito delavcev pred samovoljnimi odločitvami vodstva. Po navedbah sindikata zaposleni v Amazonu trenutno zaslužijo več kot sto evrov mesečno manj od zaposlenih v podjetjih s kolektivnimi pogodbami. V Amazonu so sicer napovedali, da bodo s septembrom minimalno urno postavko dvignili z dvanajst na štirinajst evrov.

Hrvaški urad za preprečevanje korupcije Uskok je na sedežu hrvaškega nacionalne elektroenergetske družbe HEP začel preiskavo sporne prodaje plina od septembra lani. Preiskavo je Uskok uvedel po razkritju, da je HEP presežke plina, ki jih je po vladni uredbi od Ine kupoval po ceni 47 evrov za megavatno uro, naprej prodajal po ceni med enim centom in 34 evri na megavatno uro. Zato je HEP pri prodaji beležil izgube, dnevno do pol milijona evrov, skupaj pa tako tudi do 200 milijonov evrov. Vlada je uredbo, po kateri HEP-u ni treba več kupovati plina od Ine, spremenila minuli teden. Premier Andrej Plenković trdi, da je bil o finančnih izgubah v HEP obveščen šele konec junija. Nasprotno pa so, kot trdijo v HEP, vlado tako o presežkih kot o izgubah zaradi njih obveščali že več mesecev.

Po petkovem odstopu Danijela Bešiča Loredana bo vodenje ministrstva za zdravje začasno prevzel premier Robert Golob. Tako je postal četrti predsednik vlade, ki začasno vodi zdravstveni resor. Pred njim so bili v tej vlogi Alenka Bratušek, Marjan Šarec in Janez Janša. Državni zbor se bo z Loredanovo odstopno izjavo seznanil na četrtkovi izredni seji. Ni še jasno, ali se bo Loredan po odstopu vrnil v poslanske klopi. Je namreč nadomestni poslanec ministra za Slovence v zamejstvu in svetu Mateja Arčona, a funkcije zaradi ministrovanja ni nikoli nastopil.

Vir slike: Wikimedia Commons