Steve Stenger, šef vlade okrožja Saint Louis, je včeraj razglasil izredne razmere v mestu Ferguson in njegovi okolici. Razglasitev izrednih razmer je posledica dogajanja ob novem valu protestov, ki so izbruhnili po nedeljskem shodu ob obletnici smrti pred enim letom  s strani policistov ustreljenega temnopoltega najstnika Michaela Browna. V času shoda v spomin na Browna je policija ustrelila in ranila mladega Tyrona Harrisona mlajšega, kar je med prebivalci Fergusona sprožilo bes in novo vstajo. Navzlic trditvam očeta nove policijske žrtve v Fergusonu, da je bil njegov sin neoborožen, policijske navedbe pravijo, da je bil Harrison ranjen med obstreljevanjem vetrobranskega stekla kombija, v katerem so bili policisti v civilu. Harrisona zdaj bremenijo obtožbe oboroženega kriminalnega dejanja zoper organe pregona.

Perujska vojska žanje nove uspehe v borbi s preostalimi, domnevno 350-imi borci Sijoče poti. Upor maoistov je bil pomemben predvsem v 80’ in 90’ prejšnjega stoletja, zaradi boja z državnim aparatom pa je izgubilo življenje nekaj manj kot 70 tisoč ljudi. Elan je upornikom upadel z zajetjem vodje Abimaela Guzmana leta 1992, medtem ko se danes nekaj sto preostalih borcev ukvarja predvsem s pridelovanjem prepovedane koke, tu pa tam pa izvedejo še kak napad na tarče, ki naj bi simbolizirale moč kapitala. Če je pred tednom vojska osvobodila 4 in pol ducata ljudi, ki so v primežu upornikov bili prisiljeni obdelovati polja koke, mnogi tudi več desetletij, se je pred dnevom lahko pohvalila še s prijetjem dveh vodij tolpe, ki je v odročnem delu države, ki jo bolje obvladujejo karteli kot vojska, hranila orožje in dinamit. S slednjim naj bi po predvidevanjih vojske skušali ogroziti gradnjo plinovoda.  

Po rasti vrednosti kitajske valute juan so oblasti zaskrbljene zaradi zmanjšane konkurenčnosti države na svetovnem trgu po zlomu borze v začetku poletja. Z namenom ponovnega povečanja izvoza in posledičnega vnovičnega zagona gospodarstva bo centralna banka dopustila devalvacijo juana za 2 odstotka. Ne moremo pa mimo omembe dejstva, da utegne devalvacija na Kitajskem v imenu ohranitve konkurenčnosti slične procese sprožiti tudi v drugih državah. Podobno se prav tako odvija v okviru programa kvantitativnega sproščanja pod okriljem Evropske centralne banke. Nov trend, nova kriza?

Turčija je na včerajšnje napade v Carigradu in tudi drugod po državi odgovorila z novim obstreljevanjem položajev borcev Kurdske delavske stranke (PKK), na jugovzhodu države. V provinci Hakkari ob meji z Iranom in Irakom naj bi tako turška letala napadla 17 kurdskih ciljev in jih po lastnih navedbah nevtralizirala. Današnji napadi prihajajo kot odgovor na včerajšnje domnevne napade kurdskih upornikov, v katerih je bilo ubitih več policistov, turške oblasti pa so krivdo brez oklevanja pripisale teroristom, kot jih smatrajo, iz vrsta PKK. Poostrene razmere še vedno vladajo v Carigradu, ki je bil včeraj deležen napada na policijsko postajo in ameriško ambasado. Za prvega, v katerem je bilo v eksploziji ranjenih 10 ljudi, je odgovornost prevzela levičarska skupina HS-B, za napad na ameriško veleposlaništvo pa Revolucionarna ljudska osvobodilna fronta - partija. Kot je zapisala ob prevzemu odgovornosti, bo fronta boj proti imperializmu nadaljevala, dokler bo v Turčiji mesta za ameriške vojaške sile. Te so, skupaj z nekaterimi zaveznicami Nata, sicer v ponedeljek za napade na položaje Islamske države prvič izvedle  dobile dovoljenje za uporabo turškega vojaškega oporišča Incirlik.

Grčiji je odobren nov sveženj finančne pomoči, je sporočil grški finančni minister Evklid Cakalotos. Dogovor o 86 milijard evrov vrednemu posojilu je država dosegla s predstavniki Evropske komisije, Evropske centralne banke, Mednarodnega denarnega sklada in tudi Mehanizma za stabilnost evra. V zameno za nov sveženj pomoči bo Grčija primorana izvesti številne nove reforme, najvidnejši med njimi pa sta zvišanje davkov za ladjarje in zmanjševanje subvencij, namenjenih kmetom. Dogovor bodo v prihodnjih dneh morali potrditi v grškem parlamentu, prav tako bo potrebno strinjanje finančnih ministrov držav z evrom.

Ideja predsednika srbske vlade, Aleksandra Vučića, o skupnem dnevu žalovanju za vsemi žrtvami vojn na področju nekdanje Jugoslavije je dobila novo košarico. Po hrvaškem premierju Zoranu Milanoviću in kosovskem zunanjem ministru Hashimu Thaciju je nasprotovanje Vučićevemu predlogu izrazil tudi član predsedstva Bosne in Hercegovine, Bakir Izetbegović. Izetbegoviću se zdi predlog srbskega premierja preuranjen in nedorečen, kot pogoj za njegovo uresničitev pa član tričlanskega bosanskega predsedstva vidi uspešno dokončan proces stabilizacije in normalizacije odnosov med nekdaj bratskimi državami. Države bi morale po njegovem prenehati s politiko, ki razdvaja, pri tem pa Izetbegović ni pozabil spomniti na napovedani referendum o odcepu entitete Republike Srbske od Bosne in Hercegovine. Že v soboto je predlog Aleksandra Vučića hrvaški kolega Milanović zavrnil z besedami, da Hrvaški nihče ne bo predpisoval dnevov žalovanja, Thaci pa je ob zavrnitvi predloga ocenil, da gre za poskus novega pisanja zgodovine.

Off sta skup spacala Marcen in vajenka Katja.