Vojska sirske vlade predsednika Bašarja Al Asada in džihadistična milica Hajat Tahrir Al Šam se borita za nadzor nad mestom Hama, južno od Alepa, ki so ga pripadniki milice prevzeli med vikendom. Pripadniki milice Hajat Tahrir Al Šam, ki jo podpira Turčija, so v nedeljski ofenzivi prodrli v mesto Alep in sirsko vojsko prisilili, da se je umaknila iz severnega dela mesta, uradna vojska pa je nato sprožila protiofenzivo. Sirska vojska je v zadnjem dnevu okrepila tudi zračne napade na Idlib in Alep. Džihadisti so sicer ozemlje na severozahodu Sirije začeli hitro zavzemati sredi prejšnjega tedna. Gre za najintenzivnejši napad skupine od leta 2020, ko sta ob posredovanju Rusije in Turčije milica Hajat Tahrir Al Šam in centralna oblast pod vodstvom sirskega predsednika Bašarja Al Asada sklenili premirje, frontna črta pa se od takrat ni spreminjala.

Palestinska stranka Fatah, ki deluje na okupiranem Zahodnem bregu in palestinsko odporniško gibanje Hamas sta se dogovorila o ustanovitvi odbora za povojno upravljanje Gaze. Tega bo sestavljalo od 10 do 15 strokovnjakov s področij ekonomije, izobraževanja, zdravja ter humanitarne pomoči in obnove. Fatah je na predlog ustanovitve odbora že pristala, potrditi pa ga mora še palestinski predsednik Mahmud Abas. Odbor bo sodeloval s Palestinsko upravo v Ramali in bo odgovoren za upravljanje palestinskega dela mejnega prehoda Rafa, med Gazo in Egiptom. Do dogovora je prišlo ob obnovljenih diplomatskih prizadevanjih za končanje izraelskega genocida v Gazi ter po sklenjenem 60-dnevnem premirju med okupatorsko tvorbo Izrael in libanonskim gibanjem Hezbolah.

Turško sodišče je do pričetka sojenja zaprlo devet protestnikov, ki so prejšnji teden prekinili govor turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana v Istanbulu. Protestniki so zmotili Erdoganov televizijski nagovor in turško vlado obtožili, da njena dejanja niso v skladu s propalestinsko retoriko vlade. Kot so opozorili, vlada kljub objavljenemu embargu še naprej izvaža nafto v Izrael. Tožilstvo je protestnike obtožilo žalitve predsednika in sodelovanja na nezakonitih demonstracijah.

Vrhovno sodišče v Zimbabveju je odpravilo prepoved splava v primeru posilstva znotraj zakonske zveze ter mladoletnih oseb. Glede na to, da sta posilstvo znotraj zakonske zveze in spolni odnos z mladoletno osebo že kriminalizirana, bi po mnenju sodnika Maxwella Takuve žrtve morale imeti pravico opraviti splav. Sicer je zakonodaja, ki ureja splav v Zimbabveju precej restriktivna. Ta je bil do zdaj dovoljen le v primeru, ko je ogroženo življenje nosečnice, ko obstaja nevarnost resne telesne ali duševne okvare otroka ali ko je nosečnost posledica incesta. Tako država s 15 milijoni prebivalcev beleži vsaj 77 tisoč nevarnih in nelegalnih splavov letno, pri katerih po podatkih Združenih narodov in Unicefa mnogo deklet in žensk umre.

Tiskovni predstavnik tuareških upornikov v Maliju, Mohamed Elmaouloud Ramadane, je zatrdil, da je vladajoča vojaška hunta v zračnem napadu na mesto Tinzaouatine na severu države ubila osem tuareških uporniških voditeljev. Napad je hunta izvedla dan po tem, ko so oborožene skupine na severu napovedale združitev v politično-vojaško enoto z namenom ustanovitve nove oblasti in osvoboditve Azawada na severu Malija. Separatistične oblasti na severu Malija, kjer prevladujejo Tuaregi, so leta 2012 sprožile upor proti vladi, leta 2015 je sledilo premirje, junija letos pa so se znova začeli spopadi.

Po besedah svetovalca ameriškega predsednika Joa Bidna za nacionalno varnost so Združene države Amerike sprejele nove omejitve izvoza, naperjene proti kitajski industriji polprevodnikov, ki se uporabljajo v obrambnih sistemih in sistemih umetne inteligence. S tem so ZDA omejile izvoz 140 podjetij, med njimi Piotech in SiCarrier Technology. To je sicer že tretjič v treh letih, da so ameriške oblasti udarile proti kitajski industriji polprevodnikov. Omejitve je Biden kot predsednik v odhajanju uvedel le nekaj tednov pred prisego novoizvoljenega predsednika Donalda Trumpa, ki naj bi ohranil številne Bidnove ukrepe proti Kitajski. Pred dobrim tednom je Trump Mehiki, Kanadi in Kitajski že zagrozil s takojšnjim povišanjem carin, če ne bodo izpolnile njegovih zahtev o ustavitvi nezakonitih prestopov meje in tihotapljenja drog.

Izvoz omejuje tudi Kitajska. Z novo direktivo so kitajske oblasti omejile izvoz bistvenih komponent za izdelavo čipov v Združene države. Direktiva prepoveduje izvoz galija, germanija, antimona in supertrdih materialov, ki so pomembni predvsem za vojaško uporabo. Galij in germanij se uporabljata v polprevodnikih, germanij tudi v infrardeči tehnologiji, optičnih kablih in sončnih celicah. Glede na podatke kitajske carine zadnjega leta, ki veljajo do oktobra, v ZDA ni bilo nobene pošiljke surovega in neobdelanega germanija in galija, čeprav so bile Združene države leto prej četrti in peti največji trg za omenjene minerale.

Romunsko ustavno sodišče je potrdilo izid prvega kroga predsedniških volitev, ki je potekal konec preteklega meseca. V drugi krog sta se uvrstila skrajno desni kandidat Călin Georgescu, ki mu ankete najprej sicer niso pripisovale možnosti za uvrstitev v drugi krog ter kandidatka stranke Unija rešimo Romunijo, Elena Lasconi. Ustavno sodišče je o morebitni razveljavitvi rezultatov volitev odločalo zaradi trditev kandidata Cristiana Terheșa, da so bili glasovi za kandidata Ludovica Orbana, ki je kandidaturo umaknil teden pred volitvami in podprl Lasconi, nezakonito preneseni k njej. Romunsko ustavno sodišče je sicer prejšnji teden odobrilo ponovno štetje glasov, a je nato zamaknilo sejo, na kateri so sodniki presojali o možnosti razveljavitve predsedniških volitev.

Parlament odcepljene gruzijske regije Abhazija je zavrnil ratifikacijo naložbenega sporazuma z Rusijo, ki je prejšnji mesec sprožil proteste. Predlagani dogovor, ki bi ruskim državljanom omogočil nakup nepremičnin v regiji, sta v oktobru podpisala ruski minister za gospodarstvo Maksim Rešetnikov in abhazijska gospodarska ministrica Kristina Ozgan, ratificirati pa bi ga moral še regionalni parlament. Zaradi protestov, med katerimi so protestniki vdrli tudi v parlamentarno poslopje, so morali glasovanje sredi novembra preložiti. Po mnenju abhazijske opozicije in protestnikov bi sporazum povzročil, da bi ruski investitorji z nepremičninskega trga izrinil domače. Poleg nasprotovanju dogovora so protestniki zahtevali tudi odstop predsednika regije Aslana Bžanije, ki je štiri dni kasneje to tudi storil.

Ljubljanski mestni svetniki so na izredni seji dali soglasje k prodajni pogodbi za prostore v Baragovem semenišču, del katerih je tudi Študentski dom Akademski kolegij. Študentske prostore bo Ministrstvo za visoko šolstvo odkupilo za 3,7 milijonov evrov. Večina svetnikov je prodajo podprla, 33 jih je glasovalo za in štirje proti. Nasprotniki prodaje so bili svetniki Slovenske demokratske stranke, ki so menili, da je zaradi prestižne lokacije v središču mesta in prenizke prodajne cene oškodovan predvsem mestni proračun. Razloge za prodajo študentskega doma, namenjenega študentski populaciji, s katero se mestne oblasti nimajo časa ukvarjati, je na svoji tedenski tiskovni konferenci pojasnil župan Zoran Janković.

Izjava

Generalna sekretarka na Ministrstvu za digitalno preobrazbo, Ksenija Klampfer, se bo pred pristojnim parlamentarnim odborom predstavila za kandidatko za ministrico na omenjenem ministrstvu. Premier Robert Golob je Klampfer predlagal prejšnji teden, ministrski položaj pa je sicer že zasedala v vladi Marjana Šarca, ko je bila ministrica za delo. V primeru, da bo v državnem zboru potrjena, bo Klampfer na položaju nasledila Emilijo Stojmenovo Duh, ki je konec septembra odstopila po aferi zaradi vožnje s službenim vozilom z modrimi lučmi v Avstriji.