Zbiranje v študentskih domovih
Oktobrski Odlok o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih, s katerim so se zaprli tudi študentski domovi, od njegovega sprejetja ostaja nespremenjen vsaj še do petka. Tako smejo vsaj glede na besedilo odloka v domovih ostati zgolj osebe s stalnim prebivališčem v študentskem domu, študentske družine ter tuji študenti in gostujoči profesorji in profesorice, ki se ne morejo vrniti v kraj stalnega prebivališča. S posebnim sklepom pa je bilo v sobah dovoljeno ostati še študentom in študentkam, ki opravljajo za državo pomembne naloge.
Poleg teh izrecno določenih izjem od prepovedi bivanja v domovih je po uveljavitvi odloka Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport vsem študentskim domovom podalo tudi »stališče o primerih izkazanih okoliščin, ki utemeljeno dopuščajo namestitev v študentskem domu oziroma preprečujejo njihovo izselitev«. Z njim je študentskim domovom svetovalo, naj študentov in študentk tudi v primeru drugih opravičljivih okoliščin, ki sicer niso predvidene z odlokom, ne izselijo. Odločanje o tem, kdaj so takšne okoliščine v konkretnem primeru podane, je bilo tako torej prepuščeno študentskim domovom.
Zavod Študentski dom Ljubljana študentov, ki ne spadajo med izjeme in ki niso zapustili svojih sob v predvidenem roku, ne izseljuje. Več o tem, kako uprava ŠDL obravnava takšne primere in kakšne dodatne možnosti ima v zvezi s tem na podlagi stališča MIZŠ, pove Igor Brlek, predstavnik ŠDL za stike z javnostjo.
Člani in članice iniciative Mi smo ŠDL, ki želijo ostati anonimni, so opozorili na pomanjkljivo informiranje glede postopka individualne obravnave stanovalcev. Na vprašanja posameznih študentov v zvezi s tem, ali izpolnjujejo pogoje za bivanje, naj bi ŠDL na primer odgovarjal z generiranimi elektronskimi sporočili.
Brlek o možnosti vračanja študentov in študentk, ki so se izselili.
Po besedah Brleka je v domovih ostalo približno 13,5 odstotkov stanovalcev in stanovalk. Bivanje je v tem času urejeno z izrednimi navodili, ki pa so bila v veljavi tudi poleti, ko so bili študentski domovi sicer odprti. Več povesta člana iniciative Mi smo ŠDL.
Čeprav je sprva veljalo, da izvajanje karantene v domovih ni mogoče, se je sredi oktobra stališče MIZŠ glede tega spremenilo. Več pove Brlek.
Še ena sprememba v ljubljanskih študentskih domovih je povečana prisotnost profesionalne varnostne službe. Njeno uvajanje namiguje na postopno ukinjanje receptorske službe, ki jo v obliki študentskega dela izvajajo stanovalke in stanovalci sami.
Izvajanje nalog varnostne službe opiše članica iniciative Mi smo ŠDL.
Prisotnost profesionalne varnostne službe se pozna tudi pri višini najemnine.
Študentski svet stanovalcev je o tem, kako zadovoljni so z bivanjem v študentskih domovih v trenutnih razmerah njihovi stanovalci, izvedel tudi anketo. Predsednik sveta Patrik Čelik je izpostavil predvsem, da je velika večina stanovalcev in stanovalk ob zapiranju študentskih domov dobila občutek, da je soba v študentskem domu obravnavana kot manjvredno prebivališče, sporno pa se jim zdi tudi, da jim je to lahko brezpogojno odvzeto. Več o velikem odzivu na anketo pove Čelik.
Utemeljenost zaprtja študentskih domov je še vedno vprašljiva tudi s pravnega vidika, saj izselitev iz prebivališča težko spada v okvir prepovedi zbiranja, kar nekaj pravnikov pa je izpostavilo tudi nesorazmernost uvedenega ukrepa. Kakšni pa so razlogi MIZŠ za tako intenziven odziv na slabšanje epidemioloških razmer na področju študentskih domov? Citiramo: »Četudi ne želimo izpostavljati ali stigmatizirati študentske populacije kot nedisciplinirane, ti niso izkazali zadostne zrelosti glede strogega upoštevanja zaščitnih ukrepov, da bi v študentskih domovih kot skupnostnih oblikah bivanja lahko zagotovili varno bivanje za vse. Na ministrstvo smo namreč dnevno prejemali klice študentov, ki so nam poročali o kršitvah domskega reda v študentskih domovih.«
Dodobra smo se seznanili s trenutno situacijo v študentskih domovih. Kaj pa se dogaja z Akademskim kolegijem, študentskim domom, v katerem biva 205 študentk in študentov in ki je s končanim postopkom denacionalizacije v letu 2018 prešel v občinsko last?
Trenutno ŠDL za Akademski kolegij Mestni občini Ljubljana plačuje mesečno najemnino v vrednosti 18.200 evrov. Najemniška pogodba pa se izteče prvega oktobra letos, se pravi z začetkom študijskega leta. Več o tem pove Igor Brlek, predstavnik ŠDL.
Na Mestni občini Ljubljana zaenkrat pojasnjujejo le: »da v danem trenutku še ni dokončno odločeno, ali bo nepremičnina namenjena za študentske sobe, za mlade družine ali pa za kaj drugega.« Pod drugo lahko uvrstimo tudi prodajo zemljišča, saj je MOL na seznam nepremičnin za prodajo v letu 2021 uvrstila tudi Baragovo semenišče s študentskim domom Akademski kolegij.
MIZŠ glede prihodnosti Akademskega kolegija dodaja, da: »ne bo odkupila dela nepremičnine, ki ga trenutno na podlagi najemne pogodbe z MOL zaseda študentski dom Akademski kolegij, saj stavba ni zasnovana v skladu s sodobnimi smernicami študentskega bivanja, poleg tega pa je kulturni spomenik, zato bi bila prenova zahtevna in draga.« MIZŠ je skupaj s ŠDL sicer zainteresiran za podaljšanje najema za leto dni, vendar bo MOL o tem odločala tik pred potekom najemne pogodbe v oktobru. Zakaj je slednje problematično, pojasni iniciativa Akademski kolegij študentom, ki že več let opozarja na negotovo prihodnost njihovega doma: »V prvi vrsti je to za nas stanovalce problematično zato, ker stanovalci ne bomo imeli dovolj časa, da si uredimo druge namestitve. Akademski kolegij je cenovno najbolj dostopen dom. Dodatno razpolaga z največ enoposteljnimi sobami. ŠDL nam je ponudil zgolj premestitve v druge domove, pri čemer pa bi se nam dvignila cena najema, enoposteljnih sob pa ne bi več dobili, ker jih znotraj ŠDL močno primanjkuje in so za njih zelo dolge čakalne dobe. [...]. Premestitev v druge domove posledično marsikomu ne ustreza, saj bi s tem izgubil tako samsko sobo kot tudi cenovno dostopno namestitev. Najcenejše sobe v Akademskem kolegiju namreč stanejo zgolj 42 € mesečno.«
Iniciativa Akademski kolegij študentom opozori tudi na težavno iskanje primerne sobe, problematiko rastočih cen najemnin v Ljubljani in trenutno prostorsko stisko ŠDL, ki bi jo izguba postelj v Akademskem kolegiju še poglobila. Dodaja še: »seveda pa si vsi želimo, da Akademski kolegij ostane študentski dom in da v to situacijo niti mi niti bodoči študenti sploh ne bomo vrženi.«
Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da iz uradnih kanalov stanovalke in stanovalci ne prejemajo nikakršnih informacij. »Tisti, ki so se v naš dom vselili po podpisani najemni pogodbi med MIZŠ in MOL, so morali ob vselitvi podpisati izjavo, da razumejo, da bodo v primeru zaprtja doma premeščeni. Šlo je za nekakšen poskus demobilizacije stanovalcev. Od takrat od uradnih kanalov nismo prejeli nobene informacije v zvezi z Akademskim kolegijem.«
Z MIZŠ so nam sporočili še, da: »iščejo alternativne možnosti za nadomestno lokacijo na lastnih zemljiščih v Ljubljani, [...], z javno zasebnim partnerstvom ter s subvencioniranjem zasebnih namestitev, ki jih je zaradi prekinitve turističnih tokov na trgu več kot prej.« Potrdili so, da načrtujejo izgradnjo novega študentskega doma, in sicer na lokaciji Roška. Vendar se je ob koncu preteklega leta komaj zaključil urbanistični natečaj, zato ni za pričakovati, da bo predviden dom na Roški rešil prostorsko stisko v oktobru, ki bi nastala s prekinitvijo najemne pogodbe med MOL in MIZŠ.
Do delovanja Mestne občine Ljubljana ostajajo kritični tudi v iniciativi Akademski kolegij študentom. »Občina si pere roke s tem, ko teoretično pušča odprt prostor za dialog, praktično pa od MIZŠ zahteva previsoko najemnino, ki se plačuje iz javnega denarja. To ni v skladu s siceršnjim delovanjem študentskih domov, kar MOL tudi ve. Idealno bi bilo, da MOL prepozna stisko ŠDL in jim dom prepusti za toliko časa, kolikor ŠDL rabi za to, da zgradi vsaj en nov študentski dom, ki bo sposoben nadomestiti kapacitete Akademskega doma. [...] Kdaj in kako se bo dom zaprl, je zdaj torej v rokah MOL. Upamo, da pride do kakšnega preobrata v njihovem mišljenju in namesto gospodarjenja vzamejo v obzir tudi socialnovarstveni vidik.«
Z negotovostmi študentskega bivanja v javnih zavodih smo se uspeli dodobra spoznati. V interesu študentk in študentov pa ostaja, da bi bile prihajajoče spremembe čim prej razjasnjene tako ob začasnih kot trajnih zapiranjih študentskih domov.
Dodaj komentar
Komentiraj