Azerbajdžanska vojska je zasedla še drugo cesto v regiji Šuša, ki povezuje Armenijo z Gorskim Karabahom. Cesto so Armenci zgradili, da bi obšla azerbajdžansko blokado edine povezave Gorskega Karabaha z Armenijo. To po trditvah azerbajdžanske vlade blokirajo okoljski aktivisti, Armenija pa trdi, da gre za načrtno blokado, ki jo izvaja azerbajdžanska država. Azerbajdžanska vlada trdi, da je Armenija po cesti na območje uvažala orožje, kar je v nasprotju s sporazumom o prekinitvi ognja iz leta 2020. Ruske mirovne sile, ki so v koridorju zadolžene za ohranjanje miru, trdijo, da je azerbajdžanska vojska prečkala začasno mejo in začela z gradnjo postojanke, mirovniki pa poskušajo preprečiti zaostritev konflikta. Gorski Karabah po mednarodnem pravu spada pod Azerbajdžan, a je od devetdesetih let tam na oblasti vlada, ki sodeluje z Armenci. Nazadnje sta bila Azerbajdžan in Armenija za nadzor nad območjem v šesttedenski vojni konec leta 2020. Zmagal je Azerbajdžan, ki je zasedel več karabaških mest. 

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je razrešil ministra za obrambo Joava Galanta, po tem ko je pozval k odložitvi sprejetja pravosodne reforme. Po poročanju Al Jazeere naj Galant ne bi nasprotoval sprejetju reforme sodstva, ampak naj bi zgolj pozival k prekinitvi procesa sprejetja zaradi judovskega praznika pasha. Želel je namreč, da bi bilo glasovanje v knesetu na izraelski dan neodvisnosti šestindvajsetega aprila, Netanjahu pa želi, da bi bilo glasovanje že ta teden. Predlog osrednjega zakona v reformi je danes potrdil izraelski parlamentarni odbor za pravosodje. Netanjahujeva desna vlada je danes tudi preživela dve glasovanji o nezaupnici, že pred tem pa je Netanjahu po poročanju izraelske državne radiotelevizije koaliciji sporočil, da bo sprejem zakonodaje začasno ustavil. Zadnje dni je z odstopom grozilo več ministrov, če bi ustavili sprejem zakonodaje. Proti pravosodni reformi, ki bi močno omejila vlogo sodne oblasti v državni ureditvi, na ulicah potekajo množični protesti.

Mednarodno arbitražno sodišče je v sporu med Turčijo in Irakom glede izvoza surove nafte iz avtonomne regije Kurdistan odločilo v prid Iraku. Turčija je z iraškim Kurdistanom pred devetimi leti sklenila naftni sporazum o izvozu po naftovodu od Kirkuka do Cejhana. Irak je trdil, da iraški Kurdistan zaradi sporazuma o tranzitu nafte iz leta 1973 nima pooblastil za izvoz energijskih virov brez soglasja Bagdada. Sodišče je sedaj iraški vladi pritrdilo. Turčija bo morala Iraku plačati dobro milijardo in tristo milijonov evrov odškodnine. 

Honduras je prekinil diplomatske odnose s Tajvanom in jih vzpostavil s Kitajsko. Honduraško zunanje ministrstvo je sporočilo, da priznava samo eno Kitajsko, Tajvan pa je neločljiv del kitajskega teritorija. Tajvanski zunanji minister Joseph Vu je napovedal zaprtje ambasade v Tegucigalpi in dogodek označil za »del prisile in ustrahovanja, ki ga izvaja Kitajska«. Tajvan za suverenega priznava še trinajst neodvisnih držav.

Rusija in Belorusija sta dosegli dogovor o namestitvi jedrskega orožja v Belorusiji. V govoru na državni televiziji je ruski predsednik Vladimir Putin zatrdil, da s tem ne bo kršen noben sporazum o neširjenju jedrskega orožja in da je dogovor podoben dogovorom Združenih držav Amerike z nekaterimi evropskimi zaveznicami. Kot razlog je navedel tudi sporočilo obrambnega ministrstva Združenega kraljestva, da bo v Ukrajino poslalo strelivo z osiromašenim uranom, ki sicer ne velja za jedrsko orožje. Dogovor prihaja po ruskem in kitajskem podpisu skupne izjave, v kateri sta se državi zavezali, da bosta omejili nameščanje jedrskega orožja v tujini. Jedrsko orožje v Belorusiji naj ne bi bilo namenjeno za uporabo, ampak zgolj za trening beloruske vojske. Jedrske konice, ki so bile na njenem ozemlju iz časa Sovjetske zveze, je Belorusija v devetdesetih letih predala Rusiji.

Ob polnoči se je v Nemčiji začela ena največjih stavk do sedaj. Delavke in delavci v letalskem, pomorskem, avtobusnem in železniškem prometu so prekinili delo in zahtevajo višje plače. Stavka naj bi trajala do konca dneva. Sindikat Verdi, drugi največji sindikat v državi z okoli 2 milijonoma članov, zahteva desetinpolodstotno zvišanje plač oziroma vsaj 500 evrov višje mesečne plače za delavce v javnem prometu ter višje dodatke za letališke delavce, ki delajo zvečer in med prazniki. Sindikat EVG, ki zastopa delavce v prometu, zahteva 12-odstotno zvišanje plač.

Ostajamo v Nemčiji, natančneje v njeni prestolnici. Prebivalci Berlina so na referendumu zavrnili predlog okoljevarstvene organizacije Klimaneustart Berlin, ki je predlagala, da bi cilj dosega ogljične nevtralnosti premaknili z leta 2045, kot je določen sedaj, na leto 2030. Predlog je sicer podprla večina volivcev, ki se je referenduma udeležila, a 25-odstotni kvorum ni bil dosežen. Predlogu je nasprotovalo vseh šest strank, ki so zastopane v berlinskem domu poslancev, bi pa ta bil v primeru sprejetja za vlado zavezujoč. 

V Zenici gladovno stavka petnajst članov sindikalnega odbora rudnika Zenice, ker delavci niso dobili izplačanih plač in subvencij za tople obroke, uprava rudnika pa z njimi noče komunicirati. V primeru, da ne bodo dobili februarske plače, napovedujejo tudi proteste.

Delavci v mariborski tovarni sukancev podjetja A&T Europe so izvedli dvourno stavko zaradi napovedanega odpuščanja in zaprtja podjetja. Vodstvu očitajo izčrpavanje podjetja v korist sestrskega podjetja v Nemčiji. Stavkovni odbor zahteva nadaljevanje proizvodnje podjetja A&T Europe s povrnitvijo ključnih naročnikov in vračilo neracionalno porabljenega denarja. Predstavnica Konfederacije slovenskih sindikatov, Aleksandra Horvat, je v imenu delavcev, ki se nočejo medijsko izpostavljati, pojasnila, zakaj samo dvourna stavka in kaj sledi.

Izjava

V primeru neizpolnitve stavkovnih zahtev bodo delavci zahtevali sto tisoč evrov odpravnine vsakemu presežnemu delavcu. Vsota vseh zahtevanih odpravnin ustreza višini posojila sestrskem podjetju iz Nemčije, temu je podjetje A&T Europe leta 2021 posodilo prek dva milijona evrov brez zavarovanja in z rokom vračila v letu 2031.

Odbor za notranje zadeve je pred eno uro nadaljeval prekinjeno petkovo sejo, na kateri obravnavajo novelo zakona o tujcih. Sejo so v petek prekinili, da bi koalicija lahko vložila amandmaje k zakonu. Pred sejo sta amandmaje skupaj vložili poslanski skupini Svoboda in Socialni demokrati, Levica pa jih ni sopodpisala, saj je vložila svoje. Predlog Gibanja Svoboda in Socialnih demokratov predvideva uveljavitev dveh prehodnih obdobij. Če bo amandma sprejet, bo ta vladi nalagal sprejetje strategije za vključevanje tujcev. Do takrat za izdajo dovoljenj za prebivanje zaradi združitve družine tujih delavcev ne bo veljal ne pogoj znanja jezika ne pogoj vključitve v jezikovno izobraževanje. Za prošnje, oddane po sprejetju strategije, pa bo veljalo novo prehodno obdobje, ko bo od družinskih članov tujcev v Sloveniji zahtevano dokazilo o vključitvi v izobraževanje, po dokončni uveljavitvi zakona novembra 2024 pa bo, kot je predvidela Janševa vlada, nujen izkaz znanja jezika na ravni A1.

Akademskih 15

Visokošolski sindikat Slovenije je napovedal nadaljevanje stavkovnih aktivnosti. Med drugim vlada prejšnji četrtek ni potrdila besedila sporazuma, ki ga je sindikat z vladno pogajalsko skupino dosegel 15. marca. Nadalje je vlada dogovor o novem orientacijskem delovnem mestu v visokem šolstvu sklenila s šolskim sindikatom SVIZ, predsednik visokošolskega sindikata Gorazd Kovačič pa opozarja, da je SVIZ pri tem pozabil na plačno skupino J, prav tako za zaposlene v visokem šolstvu ostajajo tudi nekatera druga plačna nesorazmerja. 

Kovačič je ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igorja Papiča pozval k odstopu. V sindikatu kot razlog za to navajajo, da se je minister po reorganizaciji vlade in ustanovitvi novega ministrstva posvetil predvsem področju inovacij, visoko šolstvo pa prepustil šolskemu ministru Darju Feldi. Kot so zapisali v izjavi za javnost, Papičev odstop zahtevajo, citiramo, »ker je nesposoben in ker mu za univerze ni mar«. Ponižujoč odnos vlade do univerz se po besedah Kovačiča kaže tudi v tem, da Papič na zadnje pogajanje s sindikatom sploh ni prišel. Zaradi nekredibilnosti vlade sindikat zaostruje sindikalni boj, o datumih nadaljnjih aktivnosti pa bodo obvestili naknadno.

OFF sta pripravila vajenec Tilen in Blaž, študentsko novico je prispevala Karin.

Vir fotografije:  Kremlin.ru, creative commons