Skoraj nezlomljivo bratstvo

Aktualno-politična novica
11. 1. 2023 - 17.00
 / OFFsajd

Armenski premier Nikol Pašinjan je sporočil, da Armenija ne bo gostila vojaških vaj Organizacije pogodbe o kolektivni varnosti, krajše CSTO, ki jo sestavlja šest držav nekdanje Sovjetske zveze. Vaje z nazivom Nezlomljivo bratstvo je za letošnje leto na armenskem ozemlju napovedalo rusko obrambno ministrstvo. Tiskovni predstavnik organizacije Vladimir Zainetdinov je za rusko tiskovno agencijo TASS sicer dejal, da sekretariat organizacije še ni prejel uradnega obvestila o odpovedi vaj.

Ponoven vznik oboroženih spopadov v Zakavkazju
 / 29. 9. 2020

Razlog za odpoved vojaških vaj na ozemlju Armenije leži v šibkem odzivu CSTO na zahteve po vojaški pomoči Armeniji v konfliktu z Azerbajdžanom. Glede območja Gorskega Karabaha, ki bi po resolucijah Združenih narodov moral pripadati Azerbjadžanu, sta državi v konfliktu še iz časa, ko sta bili republiki v Sovjetski zvezi. Nazadnje sta glede območja državi bili šesttedensko vojno konec leta 2020, zmagal pa je Azerbajdžan. S tem je pridobil dele ozemlja Gorskega Karabaha. Državi sta sklenili mirovni sporazum, mir v regiji naj bi po sporazumu zagotavljala Rusija, ki pa je od lanskega februarja osredotočena na vojno v Ukrajini. Azerbajdžan, ki je v vojni ena na ena vojaško močnejši od Armenije, je situacijo izkoristil za več napadov na ozemlja pod nadzorom armenskih sil. Največji spopad po šesttedenski vojni se je zgodil lanskega septembra. Azerbajdžanske sile so takrat napadle armenska naselja Vardenis, Goris, Sotk  in Jermuk. Armenija je na svoji strani po spopadih priznala 204 umrle vojake, Azerbajdžan pa 80. V skladu s četrtim členom pogodbe o kolektivni varnosti je Armenija tedaj vložila zahtevo za intervencijo zaveznic. Kljub pogodbenim obveznostim so Rusija, Belorusija, Kazahstan, Tadžikistan in Kirgizistan, ki tvorijo zavezništvo, napotitev vojaške pomoči v Armenijo zavrnili in v regijo poslali le vojaško misijo za ugotavljanje dejstev. V novoletnem nagovoru je premier Pašinjan dejal, da so bili napadi za državo dvojno boleči, saj so njihovi pomembni varnostni zavezniki ostali zgolj v vlogi opazovalcev.

Interese Rusije v regiji že od vojne leta 2020 naprej in  stanje v luči ukrajinske vojne opiše britanski neodvisni novinar Gabriel Gavin, specializiran za poročanje s področja nekdanje Sovjetske zveze.

Izjava

Zgodovina in aktualno dogajanje, povezano s konfliktom v Gorskem Karabahu
 / 28. 10. 2020

Potem ko je bila septembra pri mediaciji med državama v konfliktu neuspešna Rusija, je do prekinitve ognja prišlo po posredovanju Združenih držav Amerike. Dva dni trajajoči konflikt se je končal s krhkim premirjem 14. septembra. Ameriški zunanji minister Antony Blinken je kasneje istega meseca na sestanek povabil zunanja ministra Armenije in Azerbajdžana, da bi se doseženo premirje okrepilo. Z diplomatskimi gestami Blinkena je nadaljevala takratna predsednica ameriškega kongresa Nancy Pelosi, ki je septembra obiskala Armenijo in za ponovni začetek oboroženih spopadov obtožila Azerbajdžan. Gavin opiše vlogo ZDA v konfliktu in regiji.
  
Izjava

V Armeniji je obisk Pelosi pozitivno odmeval, parlamentarna opozicija pa je ponovno pozvala k izstopu države iz Organizacije pogodbe o kolektivni varnosti. Pred dvema dnevoma je koalicija opozicijskih strank, znana pod imenom Nacionalno demokratično zavezništvo, tudi organizirala proteste pred rusko vojaško bazo v mestu Gyumri. K Zahodu usmerjene in nacionalistične opozicijske stranke so sicer podobne akte nasprotovanja Rusiji organizirale že v preteklosti. Gavin pojasni, kako so te stranke tokrat v nasprotovanje ruski prisotnosti v državi pritegnile širšo javnost. 

Izjava

Kakšno je splošnejše stališče armenske javnosti in strank v odnosu do obeh sil, torej ZDA in Rusije? 

Izjava

Po mirovnem sporazumu iz leta 2020 so bile ruske mirovne sile v regiji zadolžene za vzpostavljanje pretočnosti skozi Lačinski koridor, ki predstavlja edino cestno povezavo med območjem Gorskega Karabaha in Armenijo. Dodatno nezadovoljstvo armenske javnosti v zadnjih tednih tako izvira  predvsem  iz pasivnosti in neuspešnosti ruskih enot pri odpiranju Lačinskega koridorja. Blokado ceste so 12. decembra vzpostavili azerbajdžanski samooklicani okoljski aktivisti, ki trdijo, da naj bi imela Armenija v regiji nezakonite rudnike zlata. Armenski domačini poročajo, da bi lahko v Gorskem Karabahu počasi začelo primanjkovati zdravil in hrane.

Izjava

Pojavljajo se tudi špekulacije, da so med okoljskimi aktivisti prisotni pripadniki azerbajdžanskih vojaških sil.

Izjava

Rusko osredotočenost na lastno vojno v Ukrajini je Azerbajdžan  tako že dodobra izkoristil, dolgoročno pa bi jo za privabljenje Armenije na svojo stran lahko tudi Združene države Amerike. 

 OFFsajd je pisal vajenec Filip, pomagala je Ajda.

Vir fotografije: www.kremlin.ru, Press Service of the President of the Russian Federation, creative commons attribution 4.0

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.