JJ OFF?

Aktualno-politična novica
15. 2. 2021 - 15.00
 / OFF

Na včerajšnjih predčasnih parlamentarnih volitvah na Kosovu je na podlagi skoraj vseh preštetih glasovnic zanesljivo slavila stranka Samoopredelitev Albina Kurtija s skoraj polovico prejetih glasov. Sledili sta ji nekoč dominantna Demokratska stranka Kosova, krajše PDK, s 17 % in Demokratična liga Kosova, krajše LDK, dosedanjega predsednika vlade Avdullaha Hotija s 13 % prejetih glasov. Obe stranki sta poraz priznali. Hoti je napovedal, da bo njegova stranka LDK konstruktivna opozicija v parlamentu, v koaliciji s stranko Samoopredelitev pa se ne vidi niti voditelj stranke PDK Enver Hoxhaj. Zmagovalna Samoopredelitev kljub visoki podpori volivcev za vladanje potrebuje koalicijske partnerje - predsednik stranke Kurti pravi, da v koalicijo zagotovo noče s PDK in s Srbsko listo. Do predčasnih volitev je prišlo zaradi decembrske odločitve ustavnega sodišča o razveljavitvi junijskega parlamentarnega glasovanja o vladi premierja Hotija, saj je glasoval tudi pravnomočno obsojeni poslanec. Prav tako bi to lahko bil problem za Kurtija, saj je bil leta 2018 tudi sam pogojno obsojen. Še več o volitvah na Kosovu pa v OFFsajdu ob sedemnajstih.

Razpustitev kosovskega parlamenta
 / 7. 1. 2021

Še v Katalonijo, kjer so včeraj takisto potekale parlamentarne volitve. Večino so s 74 sedeži v regionalnem 135-članskem parlamentu dobile stranke, ki zagovarjajo neodvisnost Katalonije. Relativni zmagovalci predčasnih volitev so sicer v Madridu vladajoči socialisti s 23-odstotno podporo volivcev, sledila pa jim je separatistična Katalonska republikanska levica, krajše ERC, z 21 odstotki. Obe sta v parlamentu osvojili po 33 sedežev. Na tretje mesto se je z 20 odstotki in 32 sedeži zavihtela stranka Skupaj za Katalonijo. Tudi ta zagovarja katalonsko neodvisnost, je pa drugačne politične usmeritve kot ERC. V katalonski parlament se je prvič uvrstila tudi desna stranka Vox, ki bo imela v parlamentu 11 poslancev. Vodja zmagovalne stranke socialistov v Kataloniji Salvador Illa ima sicer malo možnosti za uspeh pri sestavi vlade, si je pa španski premier Pedro Sanchez z zmago svoje stranke na regionalnih volitvah še utrdil položaj na državni ravni. Volilna udeležba na predčasnih volitvah je bila 53-odstotna. 

Potrditev prve koalicijske vlade v španski moderni zgodovini
 / 7. 1. 2020

Pred predsednikom Sergiom Matarellom je prisegla nova, že sedeminšestdeseta italijanska vlada po drugi svetovni vojni. Tokrat jo vodi tehnokratski premier, nekdanji guverner Evropske centralne banke, Mario Draghi. Vlado sestavlja 6 strank, ki pa so idejno zelo raznolike - od majhne leve stranke Člen ena prek populističnega Gibanja petih zvezd do desne Lige. Na ministrskih mestih poleg političnih kadrov sedijo tudi nestrankarski ljudje, Draghi pa je uvedel dve novi ministrstvi, in sicer ministrstvo za tehnološke inovacije in digitalno tranzicijo ter ministrstvo za ekološko tranzicijo. Draghijevo ekipo čaka še potrditev v senatu in poslanski zbornici, a težav ni pričakovati.

Nekdanjega republikanskega ameriškega predsednika Donalda Trumpa so v senatu oprostili napeljevanja k napadu na Kapitol 6. januarja. S tem je Trump prestal še drugo ustavno obtožbo, ki bi mu onemogočila ponovno predsedniško kandidaturo in opravljanje javnih funkcij. 57 senatorjev je glasovalo za obsodbo, med njimi je bilo tudi 7 republikancev, a za obsodbo v 100-članskem senatu je potrebna dvotretjinska večina. Trumpa je skoraj zagotovo rešil še vedno močan vpliv v republikanski stranki, ki pa bržčas krni. Po procesu je spregovoril o prihodnosti: njegovo patriotsko gibanje Make America Great Again, pravi, se šele začenja, hkrati pa je izrazil možnost ponovne kandidature za predsednika leta 2024. Dodajmo še, da predsednik Joe Biden obtožbenemu postopku v javnih nastopih ni namenil veliko pozornosti.

O dokončnem odhodu nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa
 / 15. 12. 2020

Napetosti v Mjanmaru po vojaškem puču še naraščajo. Vojska je namreč antiprevratniškim protestnikom sporočila, da lahko pričakujejo tudi do 20 let dolge zaporne kazni. Ti na ulicah zahtevajo izpustitev demokratično izvoljene voditeljice Aung San Su Či in restavracijo demokracije v državi. Vojaška hunta je sporočila še, da lahko drakonske kazni doletijo kogarkoli, ki s pisano ali govorjeno besedo ali pa z znaki izkazuje nestrinjanje z vojsko. Na ulicah mest, med drugim tudi v Jangonu, so oklepniki, ponoči pa je bil zopet prekinjen dostop do interneta.

Svetovna trgovinska organizacija, krajše STO, je dobila novo generalno direktorico. To je postala nigerijka Ngozi Okonjo-Iweala, ki je tako postala prva  ženska in prva afriška voditeljica organizacije. Uradno naj svet organizacije še ne bi glasoval o njenem imenovanju, a to je zgolj formalnost. STO je bila namreč zadnja pol leta zaradi nasprotovanja ZDA pod Trumpovo administracijo brez generalnega direktorja. Predstavniki drugih držav so že oktobra lani podprli Okonjo-Iwealovo, njenemu imenovanju pa so tako nasprotovale le ZDA, kjer so vztrajali pri južnokorejski ministrici za trgovino Yoo Myung-hee [Ju mjOng-hi]. Stališče ZDA se je dokončno spremenilo, ko je Trumpa nadomestil Joe Biden. Po raznolikih kritikah naj bi bila STO potrebna temeljite prenove delovanja, med drugim reforme raznolikih trgovskih pravil ter posvetitve reševanju trgovinskih sporov med ZDA in Kitajsko. 

Srečanje Svetovne trgovinske organizacije
 / 22. 2. 2019

Francoska vlada je začela s postopki za razpustitev skrajno desne organizacije Generacija identitete. Notranji minister Gerald Darmanin je naznanil, da ima skupina, znana po sovraštvu do beguncev, 10 dni časa za odgovor oziroma za morebitne ugovore. Z obsežnimi preiskavami njihovega delovanja so francoski organi pričeli v januarju zaradi protimigrantske akcije identitarcev v Pirenejih, podobne pa pripadniki izvajajo še v francoskih Alpah. Identitarci so prisotni tudi v Sloveniji: leta 2018 se je s fotografijo Manifesta za domovino, ki vsebuje program Generacije identitete, v državnem zboru pohvalil takrat poslanec SDS, trenutno pa državni sekretar za nacionalno varnost v kabinetu premierja Žan Mahnič. 

V Državnem zboru se je ob deseti uri dopoldne pričela 61. izredna seja, na kateri poslanci razpravljajo o konstruktivni nezaupnici. To so vložile opozicijske stranke brez Jelinčičevih nacionalistov, združene v koalicijo ustavnega loka. Govoričenju poslancev, predsednika vlade Janeza Janše in kandidata za novega premierja Karla Viktorja Erjavca bo predvidoma pozno zvečer sledilo tajno glasovanje o konstruktivni nezaupnici. 

Predsednik vlade Janez Janša pa je v neuspeh strank KUL očitno prepričan. To je simbolično prikazal v petek, ko je za novega ministra za zdravje predlagal generalnega direktorja UKC Ljubljana Janeza Poklukarja. Pred tem je Poklukar vodil še jeseniško bolnišnico in jo uspešno finančno saniral. Po besedah Janše ima nov kandidat za zdravstvenega ministra zagotovljeno potrebno večino za potrditev v parlamentu, v skladu s koalicijskim dogovorom pa ne velja za strankarskega kandidata. Spomnimo: od odstopa Tomaža Gantarja s funkcije ministra za zdravje sredi decembra se ministra kljub epidemiji igra obramboslovec Janša.

 

OFF je pripravila vajenka Hana s pomočjo Urha.

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness