Premier Združenega kraljestva Boris Johnson je izgubil zaupanje ministrov in poslancev vladajoče torijske stranke. Odstopili so finančni minister Rishi Sunak in sekretar na njegovem ministrstvu John Glen, zdravstveni minister Sajid Javid in minister za otroke in družine Will Quince ter minister za šolstvo Robin Walker. Poleg tega je odstopilo več sekretarjev na ministrstvih, prav tako sta podporo Johnsonu odrekla torijska poslanca Lee Anderson in Robert Halfon. Odstopom za zdaj še ni videti konca, zato smo jih v današnjem informativnem programu nekaj izpustili. Vsi kot razlog navajajo izgubo zaupanja v Johnsona zaradi različnih škandalov. Afero s prirejanjem zabav na Downing Streetu v času popolne ustavitve javnega življenja zaradi epidemije je Johnson preživel in tedaj torijci niso večinsko podprli nezaupnice proti njemu. Kaplja čez rob je bil včerajšnji intervju s premierjem na BBC-ju, v katerem je priznal, da je vedel za obtožbe o spolnem nadlegovanju Chrisa Pincherja, ki ga je Johnson februarja imenoval za vršilca dolžnosti tako imenovanega glavnega biča, ki v parlamentu skrbi za enotno glasovanje poslancev vladajoče stranke.

Izjava

Johnson se danes zagovarja pred parlamentom, prav tako pa obstaja možnost ponovnega glasovanja o nezaupnici znotraj torijske stranke. Ker je pred mesecem dni že prestal glasovanje o nezaupnici, bi moral Johnson po trenutnih pravilih stranke imeti leto dni miru. Vendar se opozicija znotraj stranke zavzema za spremembo tega pravila.

Evropski parlament je sprejel resolucijo, ki med zelene in trajnostne investicije za prehodno obdobje uvršča investicije v elektrarne na zemeljski plin in jedrsko energijo. Resolucijo, ki spreminja evropsko taksonomijo zelene energije, je podprlo 328 poslancev, 278 jih je bilo proti. Parlament bo o resoluciji še odločal, prav tako pa jo morajo sprejeti tudi države članice v Svetu Evropske unije.

Evropski poslanci so bili bolj enotni pri glasovanju o vstopu Hrvaške v evroobmočje. 539 evropskih poslancev je podprlo poročilo, ki ugotavlja, da Hrvaška izpolnjuje kriterije in bo lahko s prvim januarjem naslednjega leta prevzela evro.

V Evropskem parlamentu so podprli tudi dogovor Komisije z državami članicami, po katerem bodo ribiči prejeli kompenzacijo Evropske unije za izpad dohodka, ki mu je botrovala vojna v Ukrajini. Iz Evropskega pomorskega in ribiškega sklada bodo ribiči lahko prejeli do 75 odstotkov sredstev za izgubljeni dohodek in dodatne stroške od začetka ruske invazije v Ukrajini.

Rusija je medtem za mesec dni prekinila delovanje naftnega terminala v Novorusisku. Terminal ob severovzhodni obali Črnega morja je Rusija uradno zaprla zaradi okoljskih pomislekov. Zaprtje sledi obljubi kazahstanskega predsednika Kasima Žomarta Tokajeva, ki je predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu pred dvema dnevoma obljubil, da bo Kazahstan povečal izvoz nafte v Evropsko unijo. Prek ruskega ozemlja Kazahstan v Unijo letno izvozi 67 ton nafte. Naftovod iz Kazahstana vodi do Novorusiska, od koder nato nafta potuje v Evropo.

Guverner ukrajinskega Donecka Pavlo Kirilenko je pozval 350 tisoč prebivalcev Donecka, naj zapustijo mesto, saj je ruska ofenziva neizogibna. Ruska vojska namreč trdi, da ima poln nadzor nad regijo Lugansk, potem ko je zavzela mesto Lisičansk. Boji se nadaljujejo v krajih okoli Lisičanska, ruska vojska skuša prodreti proti jugozahodu.

Latvijski obrambni minister Artis Pabriks je naznanil, da bo Latvija uvedla obvezno služenje vojaškega roka. Po njegovih besedah bo služenje veljalo za moške od začetka prihodnjega leta. Latvija je obveznost ukinila leta 2004, ko se je pridružila vojaški zvezi Nato, k ponovni uvedbi pa naj bi jo napeljala ruska invazija v Ukrajini.

Četrti dan protestov proti evropskim načrtom makedonske vlade je v Skopju privedel do obračuna med protestniki in policijo. Policija je pridržala več protestnikov, po trditvah policije pa je bilo poškodovanih 47 policistov. Protestniki, ki jih je na ulice pozvala opozicijska stranka VMRO-DPMNE, nasprotujejo francoskemu dogovoru med Severno Makedonijo in Bolgarijo. Po njem bi morala Makedonija priznati bolgarsko manjšino v državi, obenem pa bi Bolgarija ohranila pravico blokirati članstvo Severne Makedonije v Evropski uniji. Protestniki so napovedali nadaljevanje protestov. Makedonski premier Dimitar Kovačevski je dolgo trdil, da je francoski predlog za Makedonijo nesprejemljiv, včeraj pa je predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu dejal, da Severna Makedonija lahko preživi zadnji predlog. Bolgarski parlament je dogovor že potrdil, makedonski pa še ne. 

Po poročanju portala Necenzurirano je Boris Tomašič postal novi največji lastnik televizije Nova24. Na ministrstvu za kulturo so potrdili, da so izdali soglasje k zamenjavi lastništva 45 odstotkov delnic strankarske televizije Slovenske demokratske stranke. Lastništvo je Tomašič, med drugim programski direktor televizije, prevzel od madžarskih poslovnežev Petra Schatza, Agnes Adamik in Adama Gaborja Nemetha, ki so povezani z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom. Že konec maja je Peter Schatz svoj delež v družbi Nova obzorja, ki izdaja tednik Demokracija, prodal televiziji Nova24.

Gibanje Osveščeni prebivalci Slovenije, ljubkovalno sledilci in častilci pojočega majorja Ladislava Trohe, so vložili zakonodajno referendumsko pobudo za zavrnitev uskladitve Zakona o nalezljivih boleznih z ustavo. Že včeraj je vsebinsko enako pobudo vložila koalicija proticepilskih gibanj, združenih v Ljudsko koalicijo, ki sama sebe imenuje za slepo pego slovenske civilne družbe. Da niso zares prebrali novele zakona, je pojasnila anonimna slavnostna govorka Ljudske koalicije.

Izjava