Makedonski pat položaj
Bolgarski parlament je v petek, zgolj dva dni po izglasovani nezaupnici premierju Kirilu Petkovu, podprl sklep, ki vladi omogoča, da umakne veto na začetek pogajanj o članstvu Severne Makedonije v Evropski uniji. Sklep je podprlo 170 od 240 poslancev bolgarskega parlamenta. Med njimi so bili tudi poslanci največje opozicijske stranke GERB nekdanjega predsednika Bojka Borisova, ki so bili pred tem močni podporniki veta. Borisova vlada je leta 2020 tudi prva vložila veto. Sklep, ki so ga podprli poslanci, je dejansko sprejetje tako imenovanega francoskega predloga. Njegov glavni pogoj je, da Severna Makedonija v ustavi prepozna Bolgare kot etnično manjšino. Francija namreč trenutno še predseduje Evropski uniji in je zato zadolžena za reševanje problemov, povezanih s potencialnim članstvom v EU na zahodnem Balkanu.
Bolgarski parlament je za umaknitev veta postavil dodatne pogoje, med katerimi najbolj izstopa poziv k izboljšavi osnutka pogajalskega okvira EU, da bi bolj jasno odražal stališče, da ničesar v procesu pristopa Severne Makedonije k EU ni mogoče interpretirati kot bolgarsko priznanje obstoja makedonskega jezika. Makedonski premier Dimitar Kovacevski je prvi osnutek francoskega predloga zavrnil, zunanji minister Bujar Osmani pa je kasneje dejal, da bodo na konkretnejše odločitve počakali do končnega predloga. Kolateralna žrtev veta je tudi Albanija, saj so njena pogajanja za vstop v EU v istem paketu kot pogajanja Severne Makedonije.
Glede na to, da je bolgarski veto na vstop Severne Makedonije v EU veljal dve leti, je presenetljivo, da so poslanci zdaj večinsko podprli umik veta. Odnos bolgarskega parlamenta do veta v zadnjih dveh letih opiše novinar bolgarskega Dnevnika, Angel Petrov.
Petrov meni, da je ta nenadna sprememba zgolj posledica nabiranja evropskih političnih točk obeh največjih parlamentarnih strank.
Makedonija na pogajanja o vstopu v EU čaka že sedemnajst let; pred Bolgarijo je namreč začetek postopka blokirala Grčija, ki ima prav tako težave s priznavanjem makedonske nacionalne identitete. Postopek za potencialno pridobitev članstva je dolg in frustrirajoč tako za prebivalstvo kot za politike, zato je za nekaj časa napol zamrl. Pospešitev integracije zahodnobalkanskih držav v EU je ponovno obudila ruska invazija na Ukrajino, saj si Bruselj od takrat prizadeva razširiti vpliv v regiji. V tem kontekstu je nastal tudi omenjeni francoski predlog, ki pa je za večino makedonskih državljanov nesprejemljiv. Profesor za kriminalistiko in varnostne vede na Univerzi v Skopju Vladimir Pivovarov pojasni, da makedonska država predlogov, ki so bili predstavljeni do sedaj, nikakor ne more sprejeti.
Sklenitev kompromisa je zaradi zgodovinskih sporov in političnih apetitov obeh držav trenutno bolj malo verjetna. Makedonska vlada, Bolgarija in EU bodo s pogajanji nadaljevale tudi v prihodnje, saj francoski predlog še ni v celoti dorečen. Petrov meni, da makedonsko vlado v pogajanjih čaka zelo težka naloga, ker naj bi po njegovih besedah francoski predlog podpirala celotna Unija.
Igranje na nacionalno karto je stalnica v politikah balkanskih držav, zato ne preseneča, da Bolgarija svoje pogoje za vstop Severne Makedonije v EU opravičuje na podoben način.
Pivovarov meni, da bi morala EU Severni Makedoniji in Bolgariji pomagati najti salomonsko rešitev.
Težko je verjeti, da bi odločitev bolgarskega parlamenta lahko dejansko odprla vrata začetku pogajanj glede vstopa Severne Makedonije v EU. Ta poteza je namreč le sprejetje francoskega predloga, ki je sam po sebi veliko bolj naklonjen bolgarskim interesom, Severno Makedonijo pa sili v nesprejemljivo odločitev. Države zahodnega Balkana tako kljub odločitvi bolgarskih poslancev za zdaj ostajajo daleč od evropskega raja.
Dodaj komentar
Komentiraj