Kabinet egiptovskega državnega tožilca je odredil aretacijo vodje Muslimanske bratovščine Mohameda Badie. Izdan je bil tudi ukaz za pridržanje ostalih visokih članov Muslimanske bratovščine. Razlog za aretacijo in pridržanja so obtožbe o spodbujanju k nasilju pred stavbo Republikanske garde, kjer je v ponedeljek umrlo 51 ljudi. Muslimanska bratovščina je po streljanjih pozvala k vstaji in ponovnemu prihodu predsednika Mohameda Morsija na oblast. Na tisoče podpornikov Muslimanske bratovščine se zbira v severovzhodnem delu Kaira v bližini mošeje Rabaa Adaweya, tam pa naj bi bilo tudi njeno vodstvo. Egiptovski premier Hazem Al Beblavi pa je sicer danes dejal, da ne izključuje možnosti, da bi v novi vladi sodelovala tudi Muslimanska bratovščina, če bodo njeni kandidati ustrezno usposobljeni. Muslimanska bratovščina zaenkrat sodelovanje v prehodni vladi še zavrača.

Združeni narodi so sprejeli povabilo sirske vlade, ki dva visoka predstavnika organizacije vabi k pogovorom o uporabi kemičnega orožja v državi. Na pogovore se bosta odpravila švedski znanstvenik Ake Sellström in visoka predstavnica Združenih narodov za razoroževanje Angela Kane, v Združenih narodih pa so ob tem poudarili, da želijo, da bi preiskovalci delo lahko začeli takoj in brez omejitev. Sirski režim sicer vztraja, da se Združeni narodi osredotočijo na preiskavo marčevskega incidenta v bližini mesta Aleppo, ki ga pripisujejo opozicijskim silam, Združeni narodi pa ob tem opozarjajo, da jim režim še vedno ne dovoli izpeljati preiskave o uporabi kemičnega orožja decembra lani.

Ostajamo pri Združenih narodih. Ti so Vatikan pozvali, naj razkrije podrobnosti glede primerov več deset tisoč otrok, ki naj bi jih zlorabili duhovniki. Zahtevo je Odbor Združenih narodov za pravice otrok podal v času, ko se Vatikan pripravlja na januarski nastop v Ženevi, kjer bo poročal o uresničevanju konvencije o otrokovih pravicah. To je sicer prvič, da Združeni narodi od Vatikana zahtevajo tako obsežna pojasnila glede zlorab otrok, postavljen pa je bil tudi rok za razkritje informacij, in sicer 1. november.

Džohar Carnajev, ki je obtožen sodelovanja v bombnem napadu na bostonskem maratonu pred tremi meseci, se je pred sodiščem izrekel na nedolžnega. Džohar naj bi z bratom Tamerlanom, ki je bil ubit v policijski preiskavi po napadu, ob izteku bostonskega maratona nastavil dve doma izdelani bombi, ki sta ubili tri, ranili pa več kot 260 ljudi. Tudi Džohar je bil sicer huje ranjen v kasnejšem spopadu s policisti, po njem pa je priznal krivdo za napad. Zdaj se izreka za nedolžnega, v primeru obsodbe pa mu grozi smrtna kazen.

Luksemburški predsednik vlade Jean Claude Juncker je po osemnajstih letih na položaju odstopil zaradi obveščevalske afere. V luksemburški obveščevalni službi Srel, katere vodja je bil, je bila namreč najdena vrsta nepravilnosti in spornih dejavnosti, kot so nezakonito prisluškovanje telefonskim pogovorom, korupcija in sumljiva preprodaja luksuznih avtomobilov. V poročilu parlamentarne preiskave so tako navedli, da Juncker kot vodja ni imel nadzora nad službo, pristojnih pa ni seznanjal z morebitnimi nepravilnostmi. Juncker je ob tem dejal, da obveščevalna služba ni bila nikoli njegova politična prioriteta, da pa si je za njeno temeljito reformo prizadeval že vse od leta 2004.

Grški novinarji so se ponovno odločili za stavko. Tokrat protestirajo, ker grška javna televizija ERT po novem predvaja le izredni program, ki ga sestavljajo filmi, dokumentarni filmi in glasbene oddaje, televizija pa oddaja iz studiev nekega zasebnega podjetja. Novinarji menijo, da bi morala javna televizija oddajati iz svojih studiev, ki pa so že en mesec zaprti. ERT je bila sicer junija deloma ukinjena zaradi varčevalnih ukrepov. Predsednik vlade Antonis Samaras jo je obtožil slabega gospodarjenja, z njeno ukinitvijo pa naj bi prihranili 300 milijonov evrov na leto.

Sodnica celjskega okrožnega sodišča je nekdanji direktorici Vegrada Hildi Tovšak izrekla petletno zaporno kazen v zadevah Betnava in Rimske terme. Skupaj z zadevo Čista lopata ji je sodnica nato izrekla enotno zaporno kazen, ki znaša sedem let in pol. Tovšakova se procesa ni udeležila, je pa v obeh zadevah priznala krivdo. Sodišču je poleg tega še predlagala, da bi kazen prestajala na polodprtem oddelku, kjer bo lahko imela več stikov z družino. Tožilec temu ni ugovarjal, zato bo Tovšakova kazen prestajala na polodprtem oddelku.

Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije je zaradi odpovedi kolektivne pogodbe s strani Sekcije za kemijo pri Združenju delodajalcev Slovenije in Združenja kemijske industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije organiziral protestni shod. Razloge za shod je navedla sekretarka sindikata Sonja Kos:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje.

Kaj odpoved kolektivne pogodbe pomeni za delavce? Kaj  so glavni razlogi za odpoved pogodbe? Kakšni pa bodo nadaljnji ukrepi Sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije?

Izjave so dostopne v posnetku oddaje.