Z vodstvenega položaja britanskega ministrstva za finance je odstopila Tulip Siddiq. Siddiq je odstopno izjavo podala po tem, ko je pooblaščeni za nadzor transparentnosti delovanja vladnih funkcionarjev Laurie Magnus razkril njeno domnevno vpletenost v sporne finančne posle, ki jih je koordinirala njena teta, zdaj že nekdanja predsednica bangladeške vlade Šejk Hasina. Decembra lani je prehodna bangladeška vlada pod vodstvom Mohamada Junusa sprožila preiskavo, povezano z nezakonitim okoriščanjem rodbine Hasina na račun infrastrukturnih projektov, pri čemer se je na črnem seznamu pojavilo tudi ime nečakinje Tulip Sidiqq. Bangladeška komisija za preprečevanje korupcije je v poročilu navedla, da si je Hasina s podporniki, vključno z nečakinjo, nezakonito prisvojila sredstva v vrednosti več milijard dolarjev. 

Sidiqq sicer po trditvah Magnusa ni storila ničesar, kar bi bilo pravno gledano v navzkrižju z ministrsko funkcijo. S položaja so jo tako odnesli zlasti sumi o lastništvu in pridobitvi nepremičnin, ki naj bi jih v dar dobila od tesnih zaveznikov tete Hasine, med katere spada tudi odvetnik Hasinine vlade Moin Ghani. Tako bi njeno nadaljnje ministrovanje le še dodatno škodilo ugledu vladne ekipe Keira Starmerja, ki je zaprisegla julija lani. 

V Južni Afriki že tretji dan poteka obsežna reševalna akcija ljudi, ki so ostali ujeti dva kilometra pod zemljo na območju ilegalno delujočega rudnika zlata. Reševalne ekipe so na območju rudnika, ki je 140 kilometrov jugozahodno od največjega mesta v državi, Johannesburga, našle že več kot šestdeset trupel. Zagovorniki rudarjev poročajo, da je pod zemljo ukleščenih še več sto posameznikov, od tega naj bi jih bilo vsaj sto mrtvih. Po navedbah Sabela Mngunija, predstavnika nevladne organizacije za zaščito pravic rudarjev, znane pod kratico MACUA, je večina rudarjev umrla zaradi podhranjenosti in dehidracije. Preživele – do sedaj so jih uspeli rešiti nekaj več kot osemdeset – pa so ob prihodu na svetlo aretirali, čakajo jih namreč obtožnice na račun nezakonitega opravljanja rudarske dejavnosti in ilegalnih migracij. Obtožnice bodo južnoafriški organi pregona spisali zaradi dejstva, da v obupanem boju za preživetje v južnoafriških ilegalnih rudnikih delajo številni posamezniki iz sosednjih držav. Večinoma gre za rudnike, v katerih so velike korporacije prenehale izkoriščati delavce zaradi nekonkurenčnosti na globalnem trgu, oziroma ker se jim preprosto ni več splačalo. Že od avgusta lani pa so južnoafriške oblasti načrtno blokirale dobavo hrane in vode v prav ta rudnik, kjer je takrat delalo več kot štiri tisoč ljudi. Vse to z namenom izkoreninjenja nezakonitega pridobivanja plemenitih kovin.

Južnokorejska policija je s člani protikorupcijskega preiskovalnega urada po večurni drami, ko so jim vstop v predsedniško rezidenco poleg bodeče žice onemogočali predsednikova varnostna služba in njegovi podporniki, le aretirala začasno suspendiranega predsednika Yun Seokyeola. Yun se je kljub obljubam, da bo sodeloval v sodnem procesu, med zaslišanjem zavezal tišini. Suspendiranega predsednika bremenijo obtožbe zlorabe položaja in nezakonite razglasitve vojnega stanja v začetku decembra lani. Če sodišče v roku 48 ur od aretacije ne bo izdalo naloga za pridržanje, se bo Yun lahko vrnil v svoje razkošno domovanje, kjer se je zadrževal večino časa vse od prvega neuspelega poskusa odvzema prostosti v začetku januarja.

Delavci v grški hčerinski družbi francoske multinacionalke Teleperformance, ki ima status največjega klicnega centra na svetu, napovedujejo stavko. Odločitev o organizaciji stavke je bila v zraku že dlje časa predvsem zaradi nevzdržnih delovnih pogojev, vodstvo podjetja je zaposlenim namreč poleg izvajanja nedopustnega nadzora onemogočalo tudi odhode na stranišče. Med predstavniki zaposlenih pa je zavrelo že konec preteklega leta, ko je podjetje s tem, da številnim od okrog 12 tisoč grških delavcev ni podaljšalo pogodbe o delovnem razmerju, napovedalo množična odpuščanja. Podjetje, ki omogoča tehnično podporo uporabnikom Netflixa, Googla, Microsofta in drugih tehnoloških gigantov, je zadnja leta na račun vse bolj nečloveškega izkoriščanja delavcev poslovalo z milijonskimi dobički. Plače delavcev pri tem sicer ostajajo nespremenjene vse od leta 2010. V sindikatu Setep si poleg dviga plač prizadevajo tudi za podpis pogodb za nedoločen čas, upoštevanje pravic migrantskih delavcev in zmanjšanje obsega delovnih ur.

Ameriški predsednik v odhodu Joe Biden je podpisal dokument, s katerim je Kubo umaknil s črne liste držav podpornic terorizma. Sočasno je kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel oznanil, da kubanska vlada načrtuje izpustitev 553 zapornikov. Kubo, ki se trenutno sooča s hudo gospodarsko krizo, zaradi katere je po letu 2020 državo zapustilo že več kot milijon prebivalcev, je na seznam držav podpornic terorizma tik pred iztekom mandata uvrstila administracija Donalda Trumpa. S to odločitvijo je Trump Kubi odtegnil tudi vsakršno denarno pomoč in uvoz ameriškega orožja. Stari novi predsednik Trump lahko sicer že takoj z nastopom drugega predsedniškega mandata Kubo ponovno uvrsti na črni seznam. 

Senad Jušić je odstopil s položaja generalnega direktorja policije. Notranji minister Boštjan Poklukar, ki se je že seznanil z Jušićevo odstopno izjavo, bo za vršilca dolžnosti predlagal direktorja uprave kriminalistične policije Damjana Petriča. Jušić, ki je bil na čelu policije od februarja 2023, v odstopni izjavi sicer ni neposredno navedel razlogov za svoj odstop s položaja. Jušićev manever pa je bil le vprašanje časa, potem ko je upravno sodišče ugotovilo vrsto postopkovnih nepravilnosti pri njegovem imenovanju. Minister Poklukar, ki ga prihodnji teden v državnem zboru čaka nova interpelacija, sicer še vedno vztrajno zatrjuje, da ne on ne vlada pri Jušićevem imenovanju nista storila ničesar narobe.

IZJAVA

Ostajamo pri policiji. Odbor državnega zbora za lokalno samoupravo je podprl predlog novele zakona o nalogah in pooblastilih policije, ki vključuje tudi možnost odredbe petletne prepovedi obiskovanja športnih tekmovanj nasilnim huliganom. Predlog novele med drugim predvideva zvišanje denarne kazni za kršitve, ki bi znašale od 2000 do 5000 evrov. Generalni direktor direktorata za policijo Darijo Levačić je ob tem dejal, da bi poleg odrejanja glob lahko sledili tudi praksam v drugih evropskih državah. Tam navijačem, ki težje brzdajo razvneta čustva, prepovedujejo rabo javnih prevoznih sredstev in obvezno zglasitev na policiji na dan tekme. 

Več sindikatov s prvopodpisanim Sindikatom delavcev trgovine Slovenije je na ministra za delo Luko Mesca naslovilo poziv z zahtevo po dvigu minimalne plače na dostojno raven. V sindikatu pozivajo ministra, naj se pri določanju minimalne plače poleg usklajevanja z inflacijo pri izračunu upošteva tudi dvig povprečne plače. V nasprotnem primeru bo življenjski standard še večjega števila zaposlenih in njihovih družin padel pod minimalno raven, ki omogoča dostojno življenje. Že ob lanskem usklajevanju minimalne plače se je ta dvignila le za 4,2 odstotka, medtem ko je rast povprečne plače znašala 9,2 odstotka. V drugem predlogu dviga minimalne plače sindikati predlagajo enak odstotek uskladitve kot pri usklajevanju pokojnin, kar naj bi po izračunih pomenilo 4,6-odstoten dvig. Več v OFFsajdu ob 17h.

Vsaj za zdaj še poslanec Levice Miha Kordiš in svobodna poslanka Mojca Šetinc Pašek sta pred sejo parlamentarnega odbora za zdravstvo iz postopka obravnave umaknila predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki naj bi ga obravnavali danes. Predlog novele je pripravila iniciativa Glas ljudstva. Predsednica odbora Tamara Kozlovič je zaradi umika predloga novele odpovedala sejo odbora. V iniciativi so pojasnili, da so predlog novele umaknili, saj je bil namen njegove vložitve spodbuditi vlado k pospešitvi priprave zakona za ločitev javnega in zasebnega zdravstva in odpravo dvojnih praks zdravnikov v javnem in zasebnem sektorju, kar so tudi dosegli. Vlada je namreč za četrtek napovedala vložitev novele zakona o zdravstveni dejavnosti. 

Piratska stranka je na ljubljansko okrožno državno tožilstvo vložila kazensko ovadbo zoper ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra. V stranki mu očitajo zlorabo položaja, da bi dosegel preklic posvetovalnega referenduma o novem bloku nuklearke v Krškem. Med drugim mu očitajo tudi opustitve uradne dolžnosti, saj je po njihovem mnenju povzročil, da je analiza direktorja Elesa, Aleksandra Mervarja, ki je bila naročena za referendum, ostala skrita pred javnostjo.