Notranji ministri EU diskutirajo o vzpostavitvi tako imenovanih pametnih meja na zunanji meji Unije. Če so nacionalne vlade vzpostavitev še pred letoma zavračale, predvsem zaradi visokih stroškov, ocenjenih na milijardo evrov, tokratni predlog Evropske komisije v strahu pred begunci sprejemajo odprtih rok. “Pametna meja” na evropsko mejo uvaja biometrično tehnologijo, sicer že uveljavljeno v državah, kot so ZDA in Kitajska. Tako bodo vsi tujci ob vstopu in izstopu iz Evropske unije deležni biometričnega skena pod budnim nadzorom računalnikov. Več o namenu večanja nadzora poročevalka Evropskemu parlamentu Tanja Fajon:

Izjava

Iz vrst evropskega hrama demokracije prihajajo tudi kritike uvedbe tovrstnega sistema. Oriše jih Fajon:

Izjava

Pod budnim očesom nadzora pa se tu in tam znajde tudi kak veljak. Brazilska predsednica Dilma Rousseff, ki se že dlje časa otepa kritik o netransparentnem ravnanju, se je znašla še pod obtožbami brazilskega zveznega računskega sodišča. To brazilski predsednici očita kršenja zakonov pri izjavanju lanskega računa, in sicer tako, da si je vlada za krpanje presahlega državnega proračuna sposojala denar od državnih bank. Čeprav se Rousseff in brazilska vlada branita, da je šlo zgolj za že v preteklosti ustaljeno prakso prerazporejanja državnega denarja, pa je računsko sodišče odločno, da gre za nezakonito in celo protiustavno početje. Pri tem naj bi po navedbah računskega sodišča šlo za več kot 26 milijard dolarjev in če se bo z njim strinjalo tudi brazilsko vrhovno sodišče, bo zadeva romala v brazilski parlament, kjer predsednico po napovedi opozicije čaka ustavna obtožba. Številni škandali, povezani predvsem s korupcijo, se odražajo tudi v priljubljenosti Rousseff, ki se komaj v prvem letu drugega predsedniškega mandata sooča z rekordno nizko javno podporo.     

V širšo regijo. Nove-stare grške oblasti tudi uradno nadaljujejo z januarja pričeto vladavino. Po kar tridnevni razpravi je helenski parlament brez presenečenj in zgolj z glasovi koalicijskih Sirize in desnih Neodvisnih Grkov potrdil novo vlado in podelil zaupnico premieru Aleksisu Ciprasu. Ta je v nagovoru poslancem napovedal hitro izpolnitev obljub o izvedbi reform, ki jih je poleti dal mendarodnim posojilodejalcem in zaradi katerih je bil kasneje primoran podporo vladi preveriti na predčasnih volitvah. Prvi sveženj reform namerava grška vlada izpeljati že 15. oktobra, po izpolnitivi mednarodnega diktata pa Cipras napoveduje pogajanja o prestrukturiranju grškega dolga.  

Kvalifikacijska nogometna tekma med Albanijo in Srbijo, ki je že v lanskem beograjskem dejanju prešla okvire športnega, še pred začetkom ponovno dviguje politične tenzije. Srečanje, ki bo drevi v od Tirane 50-kilometrov oddaljenemu Elbasanu, je z varnostnega vidika označeno za visoko rizično, trume policistov in zasebnih varnostnikov, pa kljub temu niso uspele preprečiti napada na srbske nogometaše. Na avtobus, s katerim so se sinoči reprezentanti Srbije peljali z letališča proti hotelu, je poletelo kamenje, na srečo pa je ostalo zgolj pri razbiti pločevini in steklu.



Srbija, ki jo je po lanskih dogodkih v Beogradu kot domačin odnesla s sorazmerno visoko kaznijo in v boju za evropsko prvenstvo ostala brez treh kvalifikacijskih točk, za incident krivi albanske varnostne službe in njihovo nedopustno napako v organizaciji tekme. Srbsko zunanje ministrstvo je zaradi tega na pogovor poklicalo albanskega veleposlanika v Beogradu Iljira Boćko in mu želelo izročiti protestno noto, a se slednji, v nasprotju z diplomatsko prakso, ni odzval, češ da se ni zgodilo nič. Reprezentanca Srbije je ob tem sporočila, da v primeru, da jim ne bo zagotovljena varnost, drevi ne bo stekla na zelenico stadiona v Elbasanu, tekme, ki je po navedbi nekaterih medijev celo pod vprašajem, pa se zaradi incidenta, kljub izrecnemu povabilu albanskega kolega Edija Rame, iz protesta ne bo udeležil srbski premier Aleksandar Vučić.   

Vzdušje izrednih razmer in povečanih napetosti se je iz Elbasana očitno preselilo tudi v kosovski parlament, kjer se je bojkot kosovske opozicije sprevrgel v posredovanje s solzvicem. Trojček opozicijskih strank, Zveza za prihodnost Kosova,  Iniciativa za Kosovo in Gibanje za samoopredelitev, skuša že tretji teden s fizično blokado govornice v kosovski parlamentarni skupščini preprečiti glasovanje o svežnju zakonov o Zvezi srbskih občin na severu Kosova. Ker pa so koalicijski poslanci vendarle skušali nadaljevati z delom so se jih lotili v policijski maniri. Pekoč vonj je iz skupščine poleg poslancev uspel napoditi tudi prisotne novinarje, osupli poslanci vladajoče koaliciji pa so dejanje opozicije primerjali z ravnanjem srbske vojske in policije nad albanskim prebivalstvom v času kosovskega konflikta. Prijem kosovske opozicije sicer ni nov, na podoben način se je političnih nasprotnikov pred štirimi leti v ukrajinskem parlamentu lotila tudi tamkajšnja opozicija.

Makedonski Sobranje je iz razprave umaknil vladni predlog zakona, ki bi kriminaliziral objavo prisluškovanj vladajoči koaliciji - tako imenovane opozicijske bombice - s 4-letno zaporno kaznijo, vsa socialna omrežja, spletni mediji in drugi pa bi morali doslej objavljene posnetke umakniti. Tudi na tujem, kjer Makedonija nima jurisdikcije, kar je še posebej razburilo pravne strokovnjake. Zakon je bil pozno sinoči do nadaljnjega umaknjen na račun protestnikov, ki so obkrožili parlament, ter povečane diplomatske aktivnosti predstavništev Evrospke unije in Združenih držav Amerike. Po umiku zakona sta veleposlanika slednjih sodelovala na pogovorih štirih največjih strank glede izoblikovanja volilnega zakona, za dokončni dogovor katerega je bil rok sinoči. Navkljub umiku prej omenjenega spornega zakona in dolžine pogajanj - ta naj bi potekala vse do jutra - dogovor o novi volilni zakonodaji ni bil dosežen.

“Romunija je edina država na svetu, ki stalno pravi - povejte, kako vam lahko pomagamo?” je vzhičeno izjavil moldavski premier Valeriu Strelet, potem ko je z romunsko vlado podpisal dogovor o posojilu v vrednosti 163 milijonov evrov za krpanje proračunskega manjka ter poplačilo pokojnin in plač javnim uslužbencem. Dogovor sledi zavrnitvi s strani Mednarodnega denarnega sklada, ki ostaja nezadovoljen z odkrivanjem izginotja milijarde in pol evrov iz treh državnih bank, ki jih je Moldavija pokrila iz lastnih rezerv, vrednost valute pa je posledično utrpela 20-odstotni padec. Doslej neuspešna parlamentarna preiskovalna komisija še ni ugotovila drugega, kot da je del sredstev romal na bančne račune ruskih bank.

Romunska vlada pa je osrečila še domače pridelovalce sadja in zelenjave ter mesnih izdelkov. Spodnji dom je že potrdil uredbo, ki veleva, da na policah veleblagovnic ni več kot 49 odstotkov tujih pridelkov, izjema bodo le zimski meseci. Častitelji prostega trga sumijo, da gre za protizakonit ukrep.