Po delnih rezultatih izraelskih volitev, petih v manj kot štirih letih, je v vodstvu konservativna stranka Likud z nekdanjim premierom Benjaminom Netanjahujem na čelu. Svojim podpornikom je v Tel Avivu sporočil, da so blizu veliki zmagi. Za Netanjahuja je izvolitev nujna, saj bi kot premier pridobil imuniteto pred pregonom, trenutno pa je v več sodnih postopkih zaradi korupcije in zlorabe zaupanja. Vzporedne volitve njegovi desni koaliciji napovedujejo med 61 in 62 sedeži v knèset, kar je dovolj za tesno večino. Koalicija Jairja Lapida, ki je bil začasni premier, je pristala na drugem mestu. Premier palestinske vlade na Zahodnem bregu Mohammed Štàjeh je zmago Netanjahuja komentiral kot zaskrbljujočo in znak naraščajočega rasizma v Izraelu. Izraelska volilna komisija je državljane sicer pozvala, naj se volitev udeležijo oboroženi. 

Dansko vlado bodo ponovno vodili Socialni demokrati, koalicija levih strank pa je na predčasnih volitvah osvojila tesno večino v parlamentu. Socialdemokratska stranka pod vodstvom dosedanje premierke Mette Fredriksen je uspela svoj izkupiček povečati. S 27 in pol odstotka glasov so socialdemokrati dosegli najboljši volilni rezultat v zadnjih dvajsetih letih. Fredriksen je tako dobila potrditev zaupanja danskega prebivalstva, ni pa še gotovo, ali bo parlament sestavljala s strankami leve koalicije ali si bo prizadevala za povezovanje z desno sredino. Volitve so razpisali na podlagi očitkov premierki o njenem neustreznem spopadanju z draginjo in po tem, ko je parlamentarna preiskovalna komisija ugotovila, da je premierka dala nelegalno iztrebiti populacijo minkov na Danskem. To je storila v strahu pred prenašanjem okužbe z novim koronavirusom.

Poljska je pričela z gradnjo ograje na meji z rusko eksklavo Kaliningrad. Postavljena bosta dva in pol metra visoka pregrada z bodečo žico ter sistem elektronskega nadzora, ki se bosta raztezala po celotnem 210-kilometrskem mejnem pasu. Poljski obrambni minister je kot razlog za pričetek del navedel nevarnost, da bi eksklava postala izhodišče za neregularne migracije na poljsko ozemlje. Do zdaj na meji ni bilo ovir, le redne vojaške patrulje. Tiskovna predstavnica poljske obmejne straže je dejala, da je situacija na meji sicer stabilna, a morajo biti pripravljeni na vse. Dodala je še, da se morajo izogniti ponovitvi migrantske situacije s poljsko-beloruske meje iz septembra 2021. Belorusija naj bi takrat z namenom destabilizacije Evropske unije migrantom olajšala in omogočala prehod meje s Poljsko ter drugimi pribaltskimi državami. Te so odgovorile s pushbacki, suspenzom pravice do azila in militarizacijo meje. Poljska je namreč že postavila ovire na meji z Belorusijo.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je sporočil, da se Rusija vrača k sporazumu o izvozu žita iz ukrajinskih pristanišč. Po Erdoganovih besedah je ruski minister za obrambo Sergej Šojgu turškemu obrambnemu ministru zagotovil, da se Rusija vrača k sporazumu o izvozu žita iz ukrajinskih pristanišč ob Črnem morju. Ruske zahteve po Šojgujevih besedah so, da humanitarnega koridorja in pristanišč ukrajinska vojska ne bo uporabljala za vojaške namene. Nadaljevanje sporazuma, ki sta ga državi sklenili julija ob posredovanju Združenih narodov in Turčije, prihaja po ukrajinskih zagotovilih, da pristanišča ne bodo služila izvajanju vojaških operacij proti Rusiji. 

V želji po zajezitvi inflacije ameriška centralna banka znova zvišuje osrednje obrestne mere. To je že peti dvig letos. Zvišujejo jih za 0,75 odstotne točke. Po novem bodo osrednje obrestne mere med 3,75 in 4 odstotki. Še marca so bile blizu ničli. Dosedanja povečanja obrestnih mer sicer niso bistveno vplivala na znižanje inflacije, se pa znižuje potrošniško povpraševanje in ohlaja nepremičninski trg zaradi draženja hipotekarnih posojil. Zviševanje obrestnih mer naj bi pomagalo ustaviti inflacijo, otežuje pa zadolževanje podjetij, kar vpliva na zaposlitve in ameriško gospodarsko rast. Zaradi hitrega povišanja obrestnih mer v Združenih državah Amerike se v razmerju z drugimi valutami krepi dolar.

Poslanci črnogorskega parlamenta so sprejeli spremembe zakona o predsedniku države. Zakon je koalicija sprejela po nujnem postopku z najmanjšo možno večino 41 glasov. Spremembe tega zakona predvidevajo vrsto določb, s katerimi želijo nasprotniki predsednika države Mila Đukànovića obvezati, da predlaga mandatarja za sestavo vlade. Zakon namreč določa, da je predsednik dolžan predlagati mandatarja v 30 dneh po izglasovanju nezaupnice vladi v parlamentu. Opozicija trdi, da so spremembe zakona neustavne. Đukanovićevi socialisti so več kot 30 let obvladovali državno politiko, to pa se je končalo z volitvami leta 2020. Letošnjega avgusta so socialisti umaknili podporo vladi Dritana Abàzovića, potem ko je ta podpisala temeljni sporazum s Srbsko pravoslavno cerkvijo. Pozneje je Abazović v parlamentu dobil nezaupnico, vendar koalicijskega kandidata za novega premiera Miodraga Lekića predsednik države ni predlagal za mandatarja. Tako začasno vlado še zmeraj vodi Abazović, ki se s spremembami zakona želi izogniti predčasnim volitvam. 

Srbija je odredila vojaško pripravljenost, potem ko so nad njihovim ozemljem opazili brezpilotne letalnike. Srbski minister za obrambo Miloš Vučević trdi, da droni prihajajo iz dveh smeri Kosova in opazujejo dejavnosti srbske vojske. Na kosovski strani obrambni minister Armend Mehaj zavrača te očitke in trdi, da srbska vlada poskuša destabilizirati situacijo v regiji. Droni nad srbskim ozemljem in novica o povečanju vojaške pripravljenosti srbske vojske prihajajo, potem ko je kosovski premier Albin Kurti sprejel odločitev o zamenjavi srbskih registrskih tablic na vozilih, ki preidejo mejo s Kosovom. Uvedbo tega ukrepa je sicer ponovno odložil, a hkrati začel njegovo postopno uvajanje. Do 21. aprila naj bi policisti vozeče s srbskimi registrskimi tablicami sprva zgolj opozarjali, nato kaznovali, šele nazadnje pa prisilili v zamenjavo. Gre sicer za recipročen ukrep, saj za kosovska vozila v Srbiji že velja zamenjava registrskih tablic.

Okrožno sodišče v Ljubljani je nekdanjega dekana Fakultete za družbene vede Bojka Bučarja oprostilo obtožb o zlorabi položaja pri izplačevanju dodatkov za stalno pripravljenost. Po odločitvi sodišča ni dovolj dokazov, da so na fakulteti med izplačevanjem dodatkov za stalno pripravljenost vedeli in razumeli, čemu je namenjena stalna pripravljenost. Po mnenju sodišča so na FDV-ju domnevali, da je z izplačili vse v redu, saj so bili dodatki določeni v kolektivni pogodbi za javni sektor in zakonu o sistemu plač v javnem sektorju. Glede na to Bučarju po odločitvi sodišča ni moč očitati naklepne zlorabe položaja. Tožilstvo je Bučarju očitalo, da je od oktobra 2011 do septembra 2013 zlorabljal uradni položaj z izdajanjem odredb in sklepov o stalni pripravljenosti za 24 uslužbencev fakultete, s čimer naj bi zase in za druge pridobil protipravne koristi. Na oprostilno sodbo je tožilstvo že reagiralo z napovedjo pritožbe, saj so v primerljivih zadevah že bile izrečene obsodilne sodbe.

Patrik Greblo nadaljuje bitko za kandidaturo v Kopru preko Ustavnega sodišča. Potem ko je bila Lista Zavedno Koper izločena s seznama kandidatur za lokalne volitve, je njihovo pritožbo zavrnilo Upravno sodišče v Novi Gorici. V Listi trdijo, da je bilo glasovanje za kandidate tajno, in nadaljujejo pot do kandidature preko Vrhovnega sodišča. Občinska volilna komisija je zavrnila listo, saj je ugotovila, da glasovanja o kandidatih niso opravili v tajnosti.

OFF sta pripravila vajenka Lea in vajenec Filip. Mentoriral je Martin.

Vir fotografije: Daniel Niklasson, flickr, creative commons