Po negociata*

Po negociata*

Oddaja
4. 2. 2020 - 17.00
 / OFFsajd

Kosovo ima novo vlado. Slabe štiri mesece po oktobrskih volitvah in tik pred iztekom roka so v prištinskem parlamentu poslanci s 66 glasovi za podprli imenovanje Albina Kurtija na mesto premiera najmlajše izmed naslednic nekdanje Jugoslavije. Koalicijsko vlado sestavljata Gibanje Samoopredelitev - v albanščini Vetevendosje - in Demokratska liga Kosova. Slednja je že bila članica številnih vlad, za Samoopredelitev pa je to prvi poskus vladanja. To aktivistično gibanje, ki je sčasoma preraslo v največjo kosovsko stranko, se - kar se tiče ekonomskih vprašanj - umešča na levi pol, hkrati pa zavzema nacionalistično in protiintervencijsko držo v odnosu z Beogradom, Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike. 

Presenetljiv zasuk na kosovskih parlamentarnih volitvah
 / 16. 10. 2019

LDK na drugi strani je bolj klasična desnosredinska stranka, ki pa - za razliko od njenih nekdanjih koalicijskih partneric - ni bila vzpostavljena s strani borcev v kosovskem boju za neodvisnost ob koncu minulega stoletja. Dolgoročna obstojnost te vlade je vprašljiva, zaenkrat javnosti ni dostopen niti koalicijski sporazum, ki bi nakazal, v katero smer se bodo nagibale politike vlade. Kot pravi Besa Luci, odgovorna urednica spletnega portala Kosovo 2.0, nam ostane samo predvidevanje glede na razporeditev ministrstev.

Izjava

Od 15 ministrskih položajev sta si koalicijski stranki bratsko razdelili po 6 stolčkov, preostala tri mesta so - v skladu z ustavo - pripadla manjšinam. Ustava srbski manjšini zagotavlja 10 sedežev v 120-članskem parlamentu, še 10 pa gre ostalim manjšinam. Srbske interese v Prištini zagovarja Srbska lista, ki efektivno deluje kot podaljšek v Srbiji vladajoče Srbske napredne stranke tamkajšnjega predsednika Aleksandra Vučića. V preteklosti so Srbi, ki večinoma bivajo na severu Kosova, bojkotirali volitve, sedaj pa se jih redno udeležujejo, a je njihova vloga pri sestavi novih vlad še vedno stvar interpretacije ustavnih pravnikov.

Izjava

O zaostritvah med Srbijo in Kosovom v Mitrovici
 / 31. 5. 2019

V kampanji so predstavniki Samoopredelitve bolj kot zunanjepolitične ovire poudarjali socialne in ekonomske problematike. Po Lucinem mnenju so prav zaradi tega uspeli dobiti več kot četrtino vseh glasov.

Izjava

Sociologinja in nekdanja Kurtijeva soborka Linda Gusia opiše na področju nekdanje Jugoslavije dobro znano zgodbo o divji privatizaciji, pod katero so se podpisale minule vlade.

Izjava

Kurti je dobil na veljavi na Kosovu v poznih 90-ih, v času vojne leta 1999 pa je končal tudi v zaporu. Srbske oblasti so ga obsodile na 15 let zapora, po spremembi vlade v Beogradu in pod mednarodnim pritiskom pa je Kurti zapor zapustil leta 2001. Ob vrnitvi na Kosovo je svojo protiintervencijsko retoriko nanašal še na tam prisotne sile Združenih narodov in ustanovil Akcijo za Kosovo ali KAN, ki je najprej prerasla v gibanje in nato stranko Samoopredelitev. Gusia opiše pot Kurtija od študentskega aktivista do premiera. 

Izjava

Ob zavzetju premierskega stolčka bo Kurti nedvomno primoran odstopiti od nekaterih idej, ki jih je zagovarjal kot opozicionar. Predvsem bo do tega moralo v veliki meri priti znotraj tako imenovanega dialoga Beograd-Priština, kjer je tudi čutiti največji vpliv tujih akterjev. Kurti vseskozi vztraja, da se mora vlada v Prištini neposredno pogovarjati s Srbi na Kosovu, ne pa z beograjsko vlado. Kurtijeva ideologija in pogled na odnose z Beogradom sta v veliki meri utemeljena na ideji, da je bilo Kosovo srbska kolonija, v kateri je vladal apartheid. Še en detajl, ki vznemirja srbske, pa tudi evropske politike, pa je Kurtijevo izobešanje albanske in ne kosovske zastave ob vsaki priložnosti. Besa Luci.

Izjava

Z novo vlado se od moči poslavljajo nekdanji pripadniki Osvobodilne vojske Kosova, ki so na političnem polju zapravili vsakršno legitimnost, ki so si jo zgradili kot vojaški poveljniki. Ramush Haradinaj in Kadri Veseli, kot ena izmed najvidnejših predstavnikov te klike, sta ostala brez vodstvenih položajev. Mesto predsednika republike zaenkrat še zaseda Hashim Thaçi.

Izjava

Naslednji volilni izziv za staro gardo bodo predsedniške volitve čez eno leto. Simbolično je za padec Thaçija vnaprej poskrbela že nova predsednica parlamenta Vjosa Osmani, ki je njegovo sliko nadomestila s portretom Ibrahima Rugove, predsednika Kosova v 90. letih in enega od ustanoviteljev njene stranke LDK.

 

*Ja pogajanjem

 

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness