Kamtova ponOFFna kandidatura
Pakistanska policija je aretirala 240 protestnikov, ki so zahtevali, da državne oblasti iz zapora izpustijo nekdanjega premierjja Imrana Kana. V severni provinci Khyber Pakhtunkhwa, kjer je na oblasti Kanova stranka Pakistansko gibanje za pravico, se je v podporo Kanu zbralo več tisoč protestnikov. Skupine protestnikov so se organizirale tudi v mestu Lahore, kjer so pred sodiščem vzklikali »Osvobodite Imrana Kana«. V Lahoru je policija aretirala vsaj 120 ljudi, ki so poskušali blokirati ceste in so po mnenju policije ogrožali javni red in mir. V Karačiju je na kolesih in rikšah protestiralo okoli dva tisoč ljudi, ki jih je policija razgnala s solzivcem. Kan je bil z mesta premierja odstavljen leta 2022, po tem ko so poslanci premierju izglasovali nezaupnico. Oktobra istega leta je pakistanski parlament prekinil tudi njegovo poslansko funkcijo zaradi obtožb korupcije. Maja naslednje leto je sledila aretacija. Zaradi pridržanja bivšega premierja se je po celi državi sprožil val protestov, v katerih je pakistanska policija pridržala več kot tisoč protestnikov.
Libanonska vlada pod vodstvom Navafa Salama je državni vojski ukazala, naj pripravi načrt, po katerem bodo imele državne institucije monopol nad posedovanjem orožja. Načrt, ki predvideva omejitev oborožitve do konca leta, de facto določa razorožitev šiitskega gibanja Hezbolah. Vodja gibanja Naim Qassem je nato dejal, da skupina ne bo odložila orožja in da bi morali doseči državni konsenz upora proti sionistični tvorbi Izrael. Pred vladnim sestankom, na katerem so razpravljali o načrtu, je pred stavbo vlade protestirala skupina ljudi, ki razorožitvi nasprotuje.
Ruandska vlada je sporočila, da bo sprejela do 250 migrantov, deportiranih iz Združenih držav Amerike. Po dogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom bo ruandska oblast lahko odobrila, katere migrante bodo sprejeli v državi. Tiskovna predstavnica ruandske vlade Yolande Makolo je pojasnila, da bodo migrantom zagotovili delovno usposabljanje, zdravstveno zavarovanje in pomoč pri nastanitvi. Ruanda je tako postala tretja afriška država po Južnem Sudanu in Esvatiniju, ki bo sprejela deportirane migrante. Konec maja so ameriške oblasti v Južni Sudan poslale osem ljudi, ki so pristali v Džibutiju, po tem ko je sodnik v zvezni državi Massachusetts presodil, da osmerica ni imela priložnosti izpodbijati svoje prisilne preselitve. V začetku julija je nato vrhovno sodišče s podporo šestih vrhovnih sodnikov izdalo odredbo, ki dovoljuje izgon v Južni Sudan. Sredi julija so ameriške oblasti pet migrantov deportirale v Esvatini, kjer jih po pričevanjih njihovih odvetnikov zadržujejo v strogo varovanem zaporu.
Kamerunski ustavni svet je potrdil zavrnitev kandidature Maurica Kamta za predsednika države na oktobrskih volitvah. Svet je tako pritrdil odločitvi državne volilne komisije, ki prejšnji mesec ni sprejela Kamtove kandidature, za svojo odločitev pa ni podala razlogov. Kamto, ki bi na oktobrskih volitvah kandidiral na listi komunistične stranke Afriško gibanje za novo neodvisnost in demokracijo, se je na odločitev volilne komisije pritožil, svet pa je njegovo pritožbo zavrnil, češ da ta ni imela pravne utemeljitve. V ponedeljek se je pred stavbo volilnega telesa zbralo več Kamtovih podpornikov, a jih je policija razgnala s solzivcem, nekaj pa jih je tudi pridržala. Na zadnjih predsedniških volitvah leta 2018 je slavil Paul Biya, ki je svojo kandidaturo na naslednjih volitvah naznanil prejšnji mesec, predsedniški stolček pa zaseda zadnjih 43 let. Kamto je s 14 odstotki glasov osvojil drugo mesto.
Sindikat delavcev Radiotelevizije Kosovo je pred stavbama kosovske skupščine in vlade organiziral protest. Neodvisni sindikat radiotelevizije je sporočil, da je cilj protesta zaščititi delavce in priboriti zaslužene plače. Zaposleni na javnem mediju niso prejeli julijskih plač, zato sindikat zahteva, da vlada nakaže sredstva, ki so bila v kosovskem proračunu določena za letošnje leto. Kosovska skupščina je sprejela zakon o proračunskih sredstvih, a radiotelevizija sredstev za obdobje od julija do decembra letos ni prejela. Sindikat je tudi opozoril, da številne funkcije na upravnem odboru RTK-ja opravljajo vršilci dolžnosti, kar po njihovem mnenju ovira odločanje in otežuje zagotavljanje dolgoročne finančne stabilnosti.
Državna volilna komisija Bosne in Hercegovine je sprejela odločitev o odvzemu mandata predsedniku Republike Srbske Miloradu Dodiku. Komisija je odločitev sprejela, po tem ko je prizivno sodišče v petek potrdilo obsodbo Dodika zaradi neupoštevanja odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti Christiana Schmidta. Sodišče je Dodika obsodilo na leto dni zapora in šestletno prepoved delovanja v politiki. Dodik se na odločitev volilne komisije lahko pritoži na sodišču Bosne in Hercegovine, po izteku pritožbenega roka bo odločitev postala pravnomočna, Dodik pa bo moral prenehati opravljati dolžnosti predsednika entitete.
Avstrijsko notranje ministrstvo je deset dni po akciji na protifašističnem taboru pri Peršmanu ustanovilo posebno komisijo za raziskavo okoliščin racije. Komisijo vodi vodja pravnega oddelka notranjega ministrstva Mathias Vogl, njeni člani pa so tudi kuratorka muzeja pri Peršmanu Lisa Rettl, predsednik Zveze koroških partizanov Milan Wutte in predsednik Sosveta za slovensko narodno skupnost Bernard Sadovnik. Rezultate preiskave naj bi komisija predstavila konec septembra. Ustanovitev komisije sledi petkovima protestoma na Dunaju in v Celovcu ter sestanku koroškega deželnega glavarja Petra Kaiserja s predstavniki slovenske narodne manjšine, občine Železna Kapla, policije in urada za zaščito ustave. Racijo so konec julija izvedli avstrijski represivni organi na Peršmanovi domačiji, kjer je potekal Antifašistični tabor Koroška. Kot razlog za racijo, med katero so pridržali tri osebe, so navedli kampiranje udeležencev brez dovoljenja. Sklicevali so se tudi na nemoralen odnos do spominskega obeležja masakra enajstih koroških Slovencev, ki so ga pred 80 leti izvedli pripadniki SS-a.
Na tabli pri vhodu generalnega konzulata Slovenije v Trstu so našli plakat z napisom »Konzulat usranih Slovanov«. Konzulat je o napisu obvestil policijo, ki je sporočila, da bo pregledala posnetke z varnostnih kamer. Na napis se je odzvala predsednica države Nataša Pirc Musar, ki je napisala, da je to nedopusten napad na slovensko narodno skupnost v Italiji.
Poslanci Nove Slovenije so s prvopodpisanim poslancem Janezom Ciglerjem Kraljem v državni zbor vložili predlog novele zakona o dohodnini. Po predlogu bi se sistem obdavčitve dohodkov iz dejavnosti po sistemu normiranih odhodkov vrnili na stanje pred januarsko uveljavitvijo zadnje novele tega zakona. Meja za priznavanje normiranih odhodkov za polne normirance bi se dvignila s 60 tisoč na sto tisoč evrov letnih prihodkov, za popoldanske normirance pa bi se vrnila na 50 tisoč evrov. Ukinila bi se tudi omejitev v višini 45 tisoč evrov za zavezance, ki v enem izmed dveh zaporednih predhodnih let izpolnjujejo pogoj vključenosti v zavarovanje, v drugem pa ne. Državni zbor je sredi julija z 41 glasovi proti in 32 za zavrnil podoben predlog novele zakona, ki ga je predlagala NSi.
Dodaj komentar
Komentiraj