V ekvadorski prestolnici Quito je okoli dva tisoč ljudi protestiralo proti vladnim varčevalnim ukrepom. Predsednik Lenín Moreno je namreč prejšnji teden napovedal globoke reze v državni proračun, ki vključujejo zaprtje številnih državnih podjetij in ambasad. Prav tako naj bi likvidirali državnega letalskega prevoznika TAME, ki je sicer že več let posloval z izgubo. Protestniki trdijo, da ukrepi dodatno poglabljajo razkorak med delavci in elito. Zaradi krize se je sicer število brezposelnih v Ekvadorju povečalo za okoli 150 tisoč. Moreno je svojega predhodnika Rafaella Correo nasledil po izvolitvi leta 2017, kaj kmalu pa se je od levih politik Corree oddaljil in začel uvajati neoliberalne reforme. To je med drugim pripeljalo do oktobrskih protestov, zaradi katerih se je morala vlada iz Quita začasno preseliti v Guayaquil.

Minister za Škotsko v vladi Združenega kraljestva Douglass Ross je protestno odstopil zaradi ravnanja premierjevega svetovalca Dominica Cummingsa. Ta je kršil pravila karantene, ko je iz Londona potoval na sever Anglije v Durham, kljub temu da je njegova žena kazala simptome novega koronavirusa. Cummings trdi, da je to storil zato, da bi se z družino samoizoliral na posesti svojih staršev. Prav tako je priznal, da je iz Durhama odšel na izlet kakih 50 kilometrov stran od mesta, da bi »preizkusil svoj vid«. Premier Boris Johnson je izrazil podporo svojemu svetovalcu, češ da so njegova dejanja popolnoma legalna in odgovorna, medtem pa mnogi v opoziciji pozivajo h Cummingsovemu odstopu. Cummings je sicer najbolj znan kot arhitekt brexita, saj je vodil referendumsko kampanjo za izstop Velike Britanije iz Evropske unije.

Omejitve gibanja pa kršijo politiki tudi drugod. Avstrijska policija je v italijanski restavraciji na Dunaju po zapovedanem zapiralnem času zalotila predsednika Avstrije Alexandra van der Bellena in njegovo ženo. Avstrijski predsednik se je za razliko od Cummingsa javnosti opravičil na družbenih omrežjih. Ob tem pa se spomnimo še na domačega »hojskača«, notranjega ministra, ki je v času odloka o omejitvi gibanja na občino prebivališča vikendoval na območju Metlike.

Dragan Vasiljković, bolje znan kot »kapetan Dragan«, je napovedal kandidaturo na srbskih državnozborskih volitvah s svojo listo. Gre za vojnega zločinca, komandanta srbske paravojaške milice Knindže iz obdobja vojn ob razpadu Jugoslavije. Po teh je Dragan pobegnil v Avstralijo, kjer ga je leta 2006 prijela policija na podlagi mednarodne tiralice, ki jo je za njim razpisala Hrvaška. Po izročitvi leta 2015 je bil obsojen na 15 let zaporne kazni, ki jo je odslužil konec marca, nato pa je bil izgnan v Srbijo. Iz paravojaških vrst sicer prihajata tudi atentatorja na nekdanjega srbskega premierja Zorana Đinđića, namreč Milorad Ulemek »Legija« in Zvezdan Jovanović »Zveki«. Dragan ju je označil za heroja in dejal, da je skrajni čas za njuno izpustitev.

Afganistanska vlada je iz zapora izpustila prvih sto talibskih ujetnikov. V skladu z obljubo predsednika Ašrafa Ganija bo vsak dan izpustila dodatnih sto od skupno 2000 ujetnikov. Gani je potezo označil za gesto iz dobre volje, prihaja pa po sklenitvi dogovora o tridnevni prekinitvi ognja med vlado in talibi v času praznika bajram. Predsednik je prav tako izrazil pripravljenost na nadaljevanje mirovnih pogajanj, ki so se začeli februarja z mediacijo ZDA. Vodil jih bo drugoizvoljeni Abdula Abdula, ki volitev sprva ni priznaval, a je nato z Ganijem dosegel dogovor o delitvi oblasti, v skladu s katerim je nastopil omenjeno funkcijo. Do sedaj je vlada sicer izpustila okoli tisoč talibov, ti pa približno tristo pripadnikov vladnih sil.

Trgovine ostajajo odprte tudi ob nedeljah. Vlada je namreč odrekla podporo ukrepu, ki ga je predlagala Levica, saj naj bi ta ob posledicah epidemije slabo vplival na slovensko gospodarstvo. Gre za preobrat po tem, ko je predsednik vlade Janez Janša  aprila na Twitterju izrazil strinjanje z ukrepom. Sprva je tega podpiral tudi minister za delo Janez Cigler Kralj, ki mu je pritrdila tudi matična stranka NSi. Nasprotovanje predlogu so pričakovano izrazili v Trgovinski zbornici Slovenije, ker naj bi zmanjšal promet in prinašal upad prihodka. Komentira generalni sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije Ladi Rožič:

Izjava

Stranke LMŠ, SD in SAB so v državni zbor vložile predloga o dopolnitvah Zakona o varstvu javnega reda in miru ter Zakona o nadzoru državne meje. Pripravili so ju v SD, z njima pa naj bi skušali omejiti delovanje vard. Podobna predloga je še v času prejšnje vlade zavrnil odbor za notranje zadeve, k ponovnemu poskusu pa je stranke spodbudil dogodek prejšnjega tedna, ko je poveljnik Štajerske varde Andrej Šiško s svojimi privrženci zganjal kraval na policijski postaji v Slovenski Bistrici. Novost predlogov so varovalke, ki gasilcem, lovcem, varnostnim službam in civilni zaščiti omogočajo nemoteno delovanje. Podobno kot prejšnja predloga pa tudi nova predvidevata globe za samoiniciativno »spodbujanje ali organiziranje varovanja meja« posameznikov in skupin ter za »vzbujanje vtisa uradnih ali vojaških oseb«. Očitno je pohod paravojaških skupin na policijske postaje v Sloveniji popolnoma legalno dejanje v nasprotju s protestiranjem.

Policija je namreč štiri osebe, ki so mirno protestirale pred ministrstvom za okolje, prijela in odpeljala na policijsko postajo. Danes v državnem zboru poteka razprava o predlogu sprememb Zakona o ohranjanju narave, ki mu ostro nasprotujejo v nevladnih okoljskih organizacijah. Stranka SNS je namreč vložila dopolnilo k predlogu, ki omejuje njihovo delovanje v upravnih in sodnih postopkih. Več pove Rok Rozman iz organizacije Balkan River Defence:

Izjava

Okolje je očitno prioriteta zgolj v primeru, ko to vključuje tudi državne simbole. Podporo predlogu o spremembi Zakona o Triglavskem narodnem parku, krajše TNP, so namreč izrekle vse poslanske skupine. Predlog sicer predvideva spremembe v načinu financiranja TNP, več o tem pa v OFFsajdu ob petih.