Predsednik največje tunizijske opozicijske stranke Enahda Rašid Ganuši je v zaporu začel gladovno stavko, s katero zahteva ukinitev vseh omejitev in kazni za politične zapornike. Ganušija so aprila aretirali na podlagi obtožnice o pranju denarja in spodbujanja k nasilju. Maja ga je sodišče v odsotnosti obsodilo na leto dni zapora. Ganuši iz konservativne islamistične stranke se je v gladovni stavki pridružil Žavarju Benu M’bareku, aktivistu tunizijske levice, ki gladovno stavka četrti dan. Politika sta med nasprotniki predsednika Kaisa Saieda, ki jih je predsednik skupaj z novinarji in sindikalisti pospešeno začel zapirati po januarskih volitvah. Volitve je ljudstvo na poziv opozicije bojkotiralo. Saied je po državnem udaru pred dobrima dvema letoma spremenil ustavo in večino izvršnih pooblastil prenesel v lastne roke, lani pa tudi spremenil ustavo in kandidatom na volitvah prepovedal kampanje pod strankarskimi barvami. 

Novi predsednik grške Sirize Stefanos Kasselakis je napovedal začasen umik iz politike, saj mora odslužiti vojaški rok, obvezen za vse moške, mlajše od 35 let. Doslej vojaškega roka nekdanji bančnik, ki je v nedeljo zmagal na strankarskih volitvah, ni odslužil, ker je od 14. leta živel v Združenih državah Amerike. V Grčiji mora opraviti šest mesecev vojaške službe ali le tri tedne, če bo v zameno za skrajšan vojaški rok plačal. V drugem krogu strankarskih volitev je Kasselakis s pomočjo 40 tisoč volivcev, ki so se v stranko včlanili tik pred volitvami, premagal Eftihio Achcioglou, kandidatko strankarskega establišmenta. Na čelu stranke je politik, katerega edino stališče je nasprotovanje Kiriakosu Micotakisu, predsedniku vlade iz vrst konservativne Nove demokracije, nasledil Aleksisa Ciprasa. Cipras je odstopil po visokem porazu Sirize na junijskih parlamentarnih volitvah. 

Španski kongres je na glasovanju za mandatarja s 177 glasovi proti in 172 glasovi za drugič zavrnil predsednika konservativne Ljudske stranke Alberta Núñeza Feijóoja. Štirje glasovi so do premierskega stolčka Feijóoju zmanjkali že na glasovanju v sredo. Španski kralj Filip šesti bo po sestanku s predstavniki parlamentarnih strank mandat za sestavo vlade, kot kaže, moral podeliti vršilcu dolžnosti premierja in vodji španske socialistične stranke, Pedru Sánchezu. Socialistična stranka je namreč na volitvah osvojila drugo mesto za Ljudsko stranko. Če Sanchéz vlade ne bo sestavil do 27. novembra, bodo splošne volitve ponovljene prihodnjega januarja. 

Mariborski mestni svetniki so sprejeli ugotovitveni sklep, da je podžupan Samo Peter Medved zahteval izločitev nedatiranega in nepodpisanega dokumenta iz obravnavanega spisa. Razpravo o domnevnih kršitvah pravic zaposlenih na občini so svetniki zaprli za javnost, a je župan Saša Arsenovič povedal, da so sprejeli tudi sklep, po katerem so se svetniki seznanili s potencialnim kršenjem pravic zaposlenih. Mestni svetniki so se poleg tega seznanili s poročilom o izvrševanju 190-milijonskega proračuna v prvem polletju. Mestni svet se je seznanil tudi z načrtom o prenovljenem sistemu štipendiranja nadarjenih dijakov in študentov. Za štipendiste mestne občine bo odslej obvezno, da se vsaj za nekaj časa zaposlijo v Mariboru. Svet je sicer sprejel sklep, ki župana zavezuje, da razpis za štipendije izda v roku enega tedna po doslej veljavnem odloku o štipendijah. Kljub temu denarja za štipendije letos ne bo. Kot je pojasnila vodja urada za finance in proračun Mateja Cekić, postopki namreč trajajo tako dolgo, da četudi bi razpis izdali v enem tednu, bodo izplačila zapadla v leto 2024. 

Mestni svetniki v Kopru so potrdili investicijo v bodoči Zdravstveni center Koper v višini 22 milijonov evrov. Mestna občina bo za naložbo zagotovila 13 milijonov evrov, Zdravstveni dom Koper slaba dva milijona, Obalne lekarne Koper slabe tri milijone, Ministrstvo za zdravje pa štiri milijone evrov. Začetek gradnje so svetniki predvideli za leto 2025, štirinadstropna stavba v Urbanem središču Barka pa bo končana v prvi polovici leta 2027. Gre za območje, na katerem je lastnik zemljišča Aco Kabanica, ki tam načrtuje tudi gradnjo stanovanj.

Glavni odbor Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenija, znanega kot Sviz, je zaradi vladnega predloga o odpravi plačnih nesorazmerij v javnem sektorju za 25. oktober napovedal protestni shod. Zakaj se je Sviz odločil za protestni shod in kaj jih pri vladnem predlogu najbolj moti, pojasni glavni tajnik sindikata Branimir Štrukelj.

Izjava

Sviz si želi tudi takojšnjo uskladitev plačnih razredov z aktualno inflacijo, ki je v predlogu zakona napovedana za začetek leta 2028. 

Vlada je potrdila proračunske dokumente za naslednji dve leti. V potrjenem predlogu sprememb državnega proračuna za leto 2024 je načrtovanih 14 milijard evrov prihodkov in 16 milijard evrov odhodkov. Proračunski primanjkljaj bo tako znašal dve milijardi evrov oziroma tri odstotke BDP-ja. V proračunu za leto 2025 je načrtovanih slabih 15 milijard prihodkov in 16 milijard odhodkov, proračunski primanjkljaj pa je načrtovan v vrednosti ene milijarde evrov oziroma enega odstotka BDP-ja. Vlada je na seji potrdila tudi predlog zakona o izvajanju proračunov, ki določa dodatek za upokojence v letu 2024. Tistim, ki prejemajo pokojnino v znesku do 650 evrov, se bo denimo letni dodatek izplačal v višini 460 evrov. Z zakonom o izvajanju proračuna je vlada določila tudi povprečnino za občine v višini 700 evrov za obe leti. Finančni minister Klemen Boštjančič je napovedal tudi verjeten rebalans proračuna v začetku prihodnjega leta. Ta bo potreben, ker bo takrat jasnejša potrebna sanacija po poplavah in zaradi novih davkov, predvsem davka na bilančno vsoto bank. 

Komisija Državnega zbora za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, znana kot Knovs, je na včerajšnji seji zadolžila policijo in Slovensko obveščevalno-varnostno službo oziroma Sovo za spremljanje – po njihovem nezakonitih – migracij in dogajanje v azilnem domu na Viču. Poleg tega so generalni policijski upravi naročili, da v roku petih dni Knovsu predloži statistiko o številu kaznivih dejanj in storilcev na območju Mestne občine Ljubljana glede na državljanstvo v primerjavi s preteklim letom. Policija mora Knovsu sporočiti tudi število kaznivih dejanj, storjenih v azilnem domu na Viču. 

foto: Facebook