Ob takih levičarjih desničarjev ne potrebujemo
Slišali ste filmsko rekonstrukcijo včerajšnjega prvega kroga notranjih volitev v grški Koaliciji radikalne levice – naprednem zavezništvu, ljubkovalno Sirizi. V skorajda mitološkem boju, ki je potekal med Eftihio Achcioglou – dolgoletno članico stranke in ministrico za delo v drugi vladi Aleksisa Ciprasa – in novopečenim članom stranke ter zlatim dečkom s Floride, Stefanosom Kasselakisom, je sodelovalo približno 140 tisoč članov stranke. Zmagal je Kasselakis s 45 odstotki glasov, s skoraj 10 odstotki manj mu sledi Achcioglou, preostali trije kandidati pa so skupaj zbrali dobrih 18 odstotkov glasov.
Volilno obdobje v Sirizi se je konec julija začelo po odstopu predsednika stranke, Aleksisa Ciprasa. Poraz sam po sebi ni bil tako veliko presenečenje, saj je konservativna Nova demokracija zmagala že na majskih volitvah. Predsednik stranke in vlade, Kiriakos Micotakis, je po prvih volitvah s spretnim manevrom zavrnil mandat za sestavo vlade in na ponovljenih volitvah Novi demokraciji v parlamentu zagotovil absolutno večino.
Majske volitve so potekale po volilnem sistemu, uzakonjenem v času Sirizine vlade, junijske pa spet po starem sistemu, ki zmagovalni stranki v parlamentu zagotovi dodatne sedeže. Na ponovljenih, torej junijskih volitvah, pa je Siriza prejela 250 tisoč glasov manj kakor na volitvah mesec pred tem. Čeprav lahko razlog za manjše število volivcev Sirize najdemo v nižji volilni udeležbi, je Cipras očitno presodil, da se reševanja tega, česar je sam zavozil, več ne gre, in odstopil. Nastavke za izredno oseben in apolitičen potek volitev je namreč postavil prav Cipras, ko je bil na čelu stranke, pojasni Stelios Foteinopulos, aktivist in član političnega komiteja levičarske nevladne organizacije Anametrisi.
Na sceno stopi Stefanos Kasselakis, poosebljenje postpolitičnega politika, torej politika brez politike.
George Souvlis z Demokritove univerze v Trakiji predstavi predvolilno kampanjo zlatega dečka s Floride, ki se rad pohvali s prostovoljstvom v predvolilni kampanji Joeja Bidna ob kandidaturi Baracka Obame za predsednika Združenih držav Amerike leta 2008.
Hkrati pa bizantinski dvor, v katerega se je Siriza spremenila, privablja nove člane. Tik pred volitvami se je v stranko včlanilo okoli 40 tisoč ljudi, opozarja Souvlis.
Poleg novih članov Sirize, ki jih je k članstvu nemara pritegnila Kasselakisova kandidatura, v nebo najbolj vpije podpora vidnega člana stranke, Pavlosa Polakisa, nadaljuje Foteinopulos.
To nakazuje rakrano Sirize, v resnici pa rakrano tudi vseh evropskih levičarskih strank in pomik v desno po vstopu v parlamentarno politiko.
Pomik v desno bi lahko pomenil, da znotraj stranke nastaja leva opozicija, toda ne. Na sceno stopi Eftihia Achcioglou. Njeno politično, oziroma bolje rečeno apolitično usmeritev, povzame Foteinopulos.
Ob morebitni zmagi Kasselakisa v drugem krogu volitev prihodnjo nedeljo bi to pomenilo, da Sirizin predsednik ne bi bil poslanec v parlamentu, nadaljuje Souvlis.
To je problem predvsem za Kasselakisa, osebno, kakopak, je prepričan Foteinopulos.
Kljub izrazito osebnostnemu boju med kandidati za predsednika stranke pa ni pričakovati zloma strankarskega telesa, je prepričan sogovornik.
Ob izgubi zadnjega upanja za stranko Siriza se iz levičarskih logov širom Atike, Trakije, južne Makedonije, Peloponeza ter otokov Egejskega in Jonskega morja razlega glas obupanih.
Dodaj komentar
Komentiraj