Skrajno desna stranka v izraelskem parlamentu Jamina pod vodstvom Naftalija Bennetta je pristopila h koalicijskemu dogovoru opozicijskih strank, ki bi lahko pomenil konec dvanajstletnega mandata premierja Benjamina Netanjahuja. Morebitna novopečena koalicija za svojo vzpostavitev sicer potrebuje konsolidacijo interesov tako Jamine, ki si med drugim prizadeva za širitev in aneksacijo nezakonitih naselbin na Zahodnem bregu, kot tudi arabskih poslancev, ki pa verjetno ne bi vstopili v vlado. Njen predsednik Bennett je znan tudi po svojih stališčih do »palestinskih teroristov«, za katere meni, da bi jih bilo treba pobiti. V sklopu dogovora je Jair Lapid, predsednik največje opozicijske stranke Ješ Atid, pripravljen premiersko mesto sprva odstopiti Bennettu, po nedoločenem času pa bi sledila rotacija. Izraelski predsednik Reuven Rivlin je Lapidu podelil mandat za sestavo vlade v začetku meseca, tako da se rok izteče v sredo, nato pa lahko Lapid pod pogojem, da je dogovor sprejet in se lahko izvede glasovanje, zaprosi za enotedensko podaljšanje. V nasprotnem primeru Izrael čakajo šeste volitve v zadnjih dveh letih.

Ostareli junak akcijskih filmov Steven Seagal se je včlanil v stranko Pravična Rusija. Seagal sicer že vrsto let občuduje ruskega predsednika Vladimirja Putina, ta pa mu je leta 2016 podelil rusko državljanstvo. V zameno Seagal zastopa ruske interese, bodisi v izjavah o legitimnosti priključitve Krima, za kar si je prislužil prepoved vstopa v Ukrajino, bodisi kot posebni odposlanec ruskega zunanjega ministrstva. V tej vlogi je letos obiskal Venezuelo, kjer je predsedniku Nicolásu Maduru podaril katano.

Največja gruzijska opozicijska stranka Združeno narodno gibanje je napovedala konec bojkota parlamenta, ki traja od oktobrskih volitev. Na njih je večino sedežev osvojila stranka Gruzijske sanje, opozicija pa je volitve razglasila za prirejene in tudi organizirala množične proteste. V vladajoči stranki so se na to odzvali z izglasovanjem odvzema poslanske imunitete vodji Združenega narodnega gibanja Niki Meliu, ki ga je policija zatem aretirala. Izpuščen je bil po treh mesecih, varščino zanj pa je plačala kar Evropska unija. Bojkot se končuje v sklopu dogovora med Gruzijskimi sanjami in opozicijo, ki so ga stranke s posredništvom predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela podpisale aprila. Dogovor predvideva vrnitev opozicije v parlament, vladajočo stranko pa zavezuje k volilnim in pravnim reformam, med drugim tudi k dvigu praga za odvzem imunitete poslancem.

Neprofitna organizacija s sedežem na Dunaju, None of Your Business, krajše NOYB, je napovedala vložitev več kot 500 pritožb podjetjem zaradi spletnih obrazcev o shranjevanju piškotkov, ki naj ne bi ustrezali regulacijam Evropske unije. Skupina je napovedala tudi začetek pravnega boja, če podjetja v enem mesecu ne spremenijo spornih obrazcev. S sprejemom uredbe o varovanju osebnih podatkov, krajše GDPR, so se namreč na praktično vseh spletnih straneh pojavili obrazci v pojavnih oknih, ki spletnega deskarja na bolj ali manj frustrirajoč način pozivajo k privolitvi v shranjevanje določenih podatkov. Na mnogih spletnih straneh pa naj bi bila po mnenju NOYB zavrnitev shranjevanja podatkov precej zapletena, kar naj bi predstavljalo kršitev GDPR. Pritožbe bodo vložili v 33-ih državah, med katerimi so vse države evropskega ekonomskega območja z izjemo Malte in Cipra.

Na parlamentarnih volitvah na Cipru je zmagala do sedaj vladajoča konservativna stranka Demokratski zbor in osvojila 17 sedežev od 56-ih, ki jih v ciprskem parlamentu zasedajo predstavniki grškega prebivalstva. Drugouvrščena Progresivna stranka je osvojila 15 sedežev, ultranacionalistična stranka ELAM pa je osvojila štiri sedeže in tako število svojih predstavnikov od prejšnjih volitev povečala za dva. Ciprski parlament sicer predvideva še 24 mest za poslance, ki zastopajo turške prebivalce otoka, a ti parlamenta ne priznavajo in se volitev ne udeležujejo. Zaradi predsedniškega sistema pa vlado sestavlja predsednik države, Nikos Anastasiadis, ki prihaja iz vrst Demokratskega zbora.

Ekonomska zveza zahodnoafriških držav, krajše ECOWAS, je Mali suspendirala iz svojih vrst zaradi nedavnega državnega udara, v katerem je vojska odstavila predsednika države Bahja Ndawa in predsednika vlade Moctarja Ouaneja. Suspenz naj bi trajal do februarja 2022 oziroma do obljubljenega roka, ko naj bi v Maliju izvedli volitve. Trenutno državo vodi poročnik malijske vojske Assimi Goïta. Pod njegovim vodstvom je frakcija vojske udar izvedla že lani, ko so pridržali predsednika Ibrahima Boubacarja Keïtaja, ki je zatem odstopil. Sledilo je oblikovanje tranzicijskega Narodnega komiteja za rešitev ljudstva, ki ga je vodil Ndaw, kot podpredsednik pa je služil Goïta. V odzivu na udar je francoski predsednik Emmanuel Macron napovedal umik francoske vojske iz Malija ob morebitnem »obratu k radikalnemu islamizmu«.

V drugem krogu hrvaških lokalnih volitev je v Zagrebu zmagal kandidat platforme »Zmoremo!« Tomislav Tomašević. Prejel je dobrih 65 odstotkov glasov in tako prehitel za dom spremnega protikandidata Miroslava Škora, predsednika stranke Domovinsko gibanje. Tomašević je nekdanji aktivist zelene struje, v ospredje pa se je prebil kot vodja akcije proti gradnji stavbe na Cvjetnem trgu zaradi očitkov zoper nedavno umrlega »večnega« zagrebškega župana Milana Bandića o prioritiziranju interesov graditelja Hoto Grupe. Večji ali manjši preobrati so se zgodili tudi v drugih večjih mestih. Tako je v Osijeku HDZ-jev kandidat Ivan Radić premagal kandidata Domovinskega gibanja, na Reki je slavil dosedanji županov namestnik Marko Filipović iz stranke SDP, v Splitu pa je zmagal Ivica Puljak, kandidat stranke Centar.

Občina Brežice bo 12 kilometrov obmejne bodeče žice nadomestila s panelno ograjo. V ograjo naj bi vgradili tudi več dodatnih vrat, ki bi omogočala čiščenje zemljišča ob ograji. Notranji minister v odstopu Aleš Hojs je napovedal, da bi lahko vgradnjo vrat začeli jeseni, izrazil pa je zaskrbljenost nad morebitnim povečanjem »nedovoljenega prehajanja zelene meje«.

Utegne se zgoditi, da ne bo le Hojs minister v odstopu, ki ni zares odstopil, temveč se bo oznaka prijela kar cele vlade. Poslanec SDS Branko Grims je namreč v petkovi oddaji 24UR zvečer zatrdil, da naj bi se predsednik vlade Janez Janša v tem tednu odločil vezati zaupnico vladi na glasovanje o razrešitvi predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča. A v isti sapi je izrazil skepso o tem, ali bo ta odločitev zares uresničena. Prav tako je poslanka SDS Alenka Jeraj v oddaji Politično izjavila, da ocenjujejo, »da vlada dela dobro, da parlament dela dobro« ter da naj predčasne volitve ne bi bile potrebne.