Preiskovalni odbor brazilskega senata je potrdil priporočilo, naj tožilstvo vloži obtožnico zoper predsednika Jaira Bolsonara. Tega preiskava bremeni več kaznivih dejanj v povezavi z njegovim ukrepanjem v obdobju pandemije. Predsednik je odpravljal omejitve lokalnih oblasti, po lastnih besedah, da bi zaščitil gospodarstvo. Hkrati nasprotuje tudi cepljenju, o čemer priča nedavna delitev neresničnega zapisa na socialnih omrežjih, da se pri polno cepljenih osebah hitreje razvije AIDS. Najpomembnejša očitana kazniva dejanja so dvakratno kaznivo dejanje opustitve uradne dolžnosti, ki je lahko podlaga za odpoklic, in zločini proti človeštvu, kar ni več v pristojnosti brazilskega sodstva, temveč mednarodnega sodišča. Odbor senata bo priporočilo posredoval vrhovnemu državnemu tožilcu Augustu Arasu, ki velja za predsednikovega zaveznika, zaradi česar je že vložitev obtožnice zoper Bolsonara malo verjetna. Poleg predsednika priporočilo bremeni še nekaj drugih političnih predstavnikov, predvsem zdajšnjih in nekdanjih zaposlenih na ministrstvu za zdravje, pa tudi guvernerja Amazonije Wilsona Limo, ki je vpleten v korupcijski škandal v zvezi z nakupovanjem medicinske opreme. Privrženci predsednika priporočilo senata označujejo za še eno politično dejanje v luči prihajajočih predsedniških volitev.   

Razmere v Sudanu ostajajo napete po ponedeljkovem državnem udaru, ki ga je izvedla vojska. Voditelj udara in bivši predsedujoči civilno-vojaškemu svetu, general Abdel Fatah Al Burhan, je v včerajšnjem medijskem nastopu povedal, da je bila vojska primorana izvesti državni udar, da bi preprečila izbruh državljanske vojne. Vojaške sile so medtem v hišni pripor izpustile odstavljenega predsednika vlade Abdala Hamdoka. Afriška unija je Sudanu suspendirala članstvo, vse dokler vodenja države ne prevzame civilna oblast. Evropska unija in Združene države Amerike so napovedale, da bodo zamrznile državno pomoč, ki jo namenjajo Sudanu. Državna naftna družba Sudapet in predstavniki železniških delavcev so sporočili, da se bodo pridružili državljanski nepokorščini, h kateri pozivajo nasprotniki udara.

Turški parlament je potrdil podaljšanje mandata vlade za vojaško posredovanje na območju Sirije in Iraka za obdobje dveh let. Za podaljšanje so pričakovano glasovale stranka Razvoj in pravičnost predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana, stranka Nacionalistično gibanje, ki je predsednikovi stranki blizu, in opozicijska Dobra stranka. Presenetila je največja opozicijska stranka, Republikanska ljudska stranka, ki je glasovala proti podaljšanju mandata. Po besedah njenih predstavnikov so se za to odločili, ker za razliko od prejšnjega mandata, ki so ga v stranki podprli, tokratni mandat traja dve leti in ne zgolj eno. S tem se mandat podaljša na čas po naslednjih parlamentarnih volitvah, ki bodo najkasneje junija leta 2023. Pričakovano sta proti glasovali prokurdska Ljudska demokratska stranka in Turška delavska stranka. Besedilo mandatnega predloga vsebuje dovoljenja za poseg na tuj teritorij zaradi nevarnosti turški državi, kjer so eksplicitno omenjene v državi prepovedana Kurdska delavska stranka in kurdske sile, ki so dejavne v sosednjih državah. Ob tem pa vključuje tudi dovoljenje za nastanitev tujih sil na turških tleh, če bi okoliščine to zahtevale. Katere sile bi to lahko bile, za zdaj ni jasno.  

Prizivno sodišče na Nizozemskem je Ukrajini podelilo lastninske pravice nad muzejsko zbirko zlatih predmetov s Krimskega polotoka. Gre za zbirko antičnih zlatih predmetov, tako imenovano skitsko zlato, ki si ga je leta 2014 iz štirih muzejev na Krimu izposodil arheološki muzej univerze v Amsterdamu. Kmalu zatem si je Ruska federacija Krimski polotok priključila, čemur zahodne države in Ukrajina oporekajo. Zaradi nastalega zapleta je amsterdamski muzej zbirko zadržal, dokler ne bi o njeni usodi odločilo sodišče. Odločitev sodišča je že pozdravil ukrajinski predsednik Vlodimir Zelenski, medtem ko ima ruska stran še možnost, da se na odločitev pritoži.  

Ostajamo v bližini obale Črnega morja. Moldavija je zaradi pomanjkanja plina, izteka in trenutnih težav pri obnovitvi pogodbe za dobavo zemeljskega plina z ruskim Gazpromom sklenila zemeljski plin odkupiti od poljskega državnega podjetja. Gre za prvi nakup plina, ki ne vključuje podjetij v ruski lasti, sicer tradicionalne moldavske energetske partnerice. Nakup je postal možen po razglasitvi izrednega stanja v državi. Gazprom je napovedal ustavitev dotoka plina, dokler ne bodo poplačani stari dolgovi, ki po besedah predstavnikov Gazproma znašajo dobrih 370 milijonov evrov, ter sklenjena nova pogodba. Neuradno naj bi Gazprom vladi ponujal nižje odkupne cene v zameno temu, da se Moldavija odpove reformam liberalizacije trga, ki jih bi izvedla vlada za sklenitev prostotrgovinskega sporazuma z Evropsko unijo. Predsednica vlade Maia Sandu [maja sandU] je sicer bolj naklonjena povezovanju z zahodnimi državami, a hkrati želi pragmatično doseči čim nižjo ceno energentov, ki so na trgu trenutno zelo iskani in imajo zato visoko ceno.

Vladajoča hrvaška stranka HDZ je danes v državni proračun nakazala znesek v preračunani vrednosti slabih dveh milijonov evrov. Gre za denarno kazen, ki jo je stranki po pravnomočni sodbi naložilo hrvaško vrhovno sodišče. Slednje je razsodilo, da je bila stranka vpletena v škandal, znan kot Fimi-media, zaradi katerega je bil bivši predsednik stranke Ivo Sanader obsojen na zaporno kazen. Po mnenju hrvaškega analitika Davorja Gjenera sodba in plačilo kazni ne bosta vplivala na dogajanje v hrvaški politični areni. 

Gjenero

Od sodbe do sodbe, tokrat zdajšnjemu političnemu funkcionarju. Prvostopenjsko sodišče v Velenju je pritrdilo tožbi socialnih demokratov proti premierju Janezu Janši. Za njegove navedbe na Twitterju, kjer je zapisal, da vila na Levstikovi ulici, sicer sedež SD, predstavlja ukradeno judovsko vilo. Poleg tega je Janši sodišče naložilo še kazen v višini deset tisoč evrov z zakonskimi sodnimi obrestmi in poplačilo nastalih sodnih stroškov. Sodba sicer še ni pravnomočna, vendar naj bi bila pritožba možna le na vročitev sodbe. Seveda nestrpno pričakujemo premierjev tvit, ki mora vključevati, citiramo: “se opravičujem tožeči stranki, stranki SD, za svoje neresnične zapise na družbenem omrežju twitter o tem, da SD posluje iz ukradene judovske vile na Levstikovi 15 v Ljubljani. Ta vila ni bila ukradena in je SD lastništvo na njej pridobila na zakonit način.” Konec citata. Kdaj lahko pričakujemo takšen premierjev čivk, še ni jasno.   

Včerajšnja parlamentarna seja je prinesla vrsto novih vprašanj. Vsa opozicija je po začetnem odhodu Levice zapustila dvorano. Vsa? No, skoraj vsa, saj je zaradi svoje vloge predsednika državnega zbora za mizo obsedel Igor Zorčič. Ta je sejo tudi odvodil in si zaradi tega prislužil marsikatero kritiko na lasten račun, češ, da sodeluje s koalicijo. Ta je skupaj s poslancema narodnih manjšin in nominalno opozicijskih strank DESUS in SNS obravnavala predloge seje. V nadaljnjo obravnavo sta šli noveli zakona o dohodnini in igrah na srečo, pa tudi predlog zakona o dolgotrajni oskrbi. Pred skoraj napol praznim parlamentom sta padla predlog spremembe zakona o rudarstvu, ki se nanaša tudi na prepoved frackinga, in novela zakona o poslancih. Zaradi manjkajočih članov so prisotni večinsko potrdili prestavitev glasovanja o položaju ustavnega sodnika v primeru kandidata Roka Svetliča. 

ODPOVED: OFF je pripravil Dominik.