V ukrajinski prestolnici Kijev se nadaljujejo protesti proti domnevnim prevaram na nedavnih parlamentarnih volitvah, na katerih je slavila vladajoča stranka Regij predsednika Viktorja Janukoviča. Ukrajina je ponovno v primežu političnih napetosti, kar nekako velja vse od njene osamosvojitve, saj pristojne oblasti niti dober teden dni po parlamentarnih volitvah še niso objavile končnih rezultatov volitev. Opozicija je medtem že zagrozila, da ne bo priznala nove sestave ukrajinskega parlamenta.

Govorili smo z dobro obveščenim virom ukrajinskih političnih razmer v državi, ki nam je pojasnil, kaj se dogaja v Ukrajini in zakaj. Naj za začetek navedem, da je trenutni predsednik Janukovič po njegovih besedah navaden kriminalec, saj se je že dvakrat kratkočasil v zapornih celicah. Prvič zaradi ropa in drugič zaradi fizičnega napada na žensko. Glede očitkov, da sta stranka Regij in predsednik države izkoristila svojo pozicijo moči ter da se je v parlamentarni kampanji obračala rekordna količina denarja, kasneje tudi kupovanje glasov, odgovarja, da je to pravzaprav stalnica vsakih volitev, proti katerim se zaenkrat neuspešno borijo.

Ukrajinski proračun odkar je na oblasti Janukovič deluje kot njegova družinska blagajna, preko katere je njegovim članom družine in prijateljem denar zelo lahko dostopen in tudi na ta način se izčrpava ukrajinska država. Glede Julije Timošenko iz opozicijskega bloka je dobro obveščeni vir povedal, da drži, da je preko plinskih poslov obogatela na izjemno sporen način, a dodal, da je bila tudi za zapahe spravljena izven pravnega reda. Glede nekdanjega predsednika Viktorja Juščenka je mnenja, da je njegova glavna napaka, ki jo je storil, da kljub vsej podpori, ki jo je užival, ni za ukrajinsko državo naredil nič. Ne samo politična kriza, tudi gospodarska situacija v Ukrajini ni ravno blesteča. Dovolj zgovoren podatek, ki smo ga pridobili, je, da je v zadnjih treh letih bodisi že ali pa še namerava zapustiti Ukrajino do 80 odstotkov vseh podjetnikov. V primeru, da bodo ukrajinske parlamentarne volitve zaradi mednarodnih pritiskov razveljavljene, pa bo pravzaprav koristilo le predsedniku Janukoviču. Saj s tem po ukrajinski zakonodaji, vsa oblast pripada predsedniku države.      

Ruski predsednik Vladimir Putin je zaradi korupcijske afere odstavil obrambnega ministra Anatolija Serdjukova. Odstavljeni minister je sicer v središču preiskave o domnevni 100 milijonov ameriških dolarjev vredni nepremičninski goljufiji v enem od podjetij obrambnega ministrstva. Dotično podjetje naj bi nepremičnine prodalo pod tržno vrednostjo in s tem državo oškodovalo za 95 milijonov dolarjev. Serdjukova, ki je leta 2007 postal prvi civilist na čelu ruskega obrambnega ministrstva, bo zamenjal dolgoletni Putinov zaveznik, guverner moskovske regije Sergej Šojgu.

Z odprtjem prvih volišč v zvezni državi Vermont na severovzhodu Združenih držav Amerike so se uradno začele volitve, na katerih ameriški volivci odločajo, ali bo ZDA prihodnja štiri leta še naprej vodil sedanji ameriški predsednik Barack Obama ali pa njegov republikanski izzivalec Mitt Romney. Ob predsedniških potekajo še volitve vseh 435 članov spodnjega doma kongresa, predstavniškega doma ter tretjine stočlanskega senata. Volivci bodo izbrali tudi 11 guvernerjev zveznih držav pa tudi lokalne politične funkcionarje. Na volilnih mestih se hkrati odloča o številnih lokalnih referendumskih vprašanjih, med drugim o legalizaciji marihuane, o uporabi kondomov porno igralcev in o pravici do istospolnih porok.

Finančni ministri in guvernerji centralnih bank skupine 20 največjih svetovnih gospodarstev G20 so se po dvodnevnem srečanju  v Ciudad de Mexicu dogovorili, da ni treba preveč hiteti z varčevalnimi ukrepi, ampak je pomembneje ohraniti gospodarsko rast, ki bi jo varčevalni ukrepi ogrozili. Voditelji G20 so se pred dvema letoma na vrhu v Torontu dogovorili, da bodo najbolj razvite države med njimi do naslednjega leta prepolovile svoje proračunske primanjkljaje. Finančni ministri in guvernerji centralnih bank pa so tokrat v Mehiki trčili ob zid realnosti oziroma ob Združene države Amerike. ZDA namreč nimajo nobene možnosti, da v naslednjem letu prepolovijo proračunski primanjkljaj, ki presega 16 tisoč milijard dolarjev, kar je okrog sedem odstotkov celotnega bruto domačega proizvoda. Zato je prevladal dogovor, da je treba pokazati voljo, da se javne finance spravijo v red na dolgi rok, trenutno pa je pomembneje, da se ne ogrozi rast oziroma da svet spet ne zapade v recesijo.

Na hitro in pavšalno sprejeti varčevalni ukrepi in ostali manevri vlade so potisnili večino slovenskih bolnišnic in tudi nekatere zdravstvene zavode v spiralni trend izgub. Za začetek prisluhnimo Metodu Mezku, direktorju Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije o trendu povečevanja izgub.

 

Izjava se nahaja v zvočnem posnetku zgoraj.

Metod Mezek je v imenu vseh bolnišnic pristojnim organom - vladi, poslanskim skupinam, ministru za zdravje Tomažu Gantarju in direktorju Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Samo Fakinu poslal pismo, v katerem opozarja, da se lahko zgodi, da bodo bolnišnice že sredi prihodnjega leta zapirale oddelke in enote. Bolnišnice, ki so najbolj na udaru, se lahko po besedah Mezka v prihodnosti pred bankrotom rešijo zgolj tako, da zmanjšajo obseg zdravljenja bolnikov. Po podatkih medtem načrtuje javna zdravstvena blagajna poslovanje z ničlo, privatne zavarovalnice pa dobiček. Predajmo besedo ponovno Mezku. Razložil bo, zakaj je mnenja, da so sprejeti zakoni in ukrepi nesmiselni in neustrezni.

Izjava se nahaja v zvočnem posnetku zgoraj.

Ker je zelo pomembno vprašanje kvalitete zdravstvenih storitev, čakalnih vrst, s katerimi se v Sloveniji že tradicionalno kronično borimo, prisluhnimo Mezku, kaj nam prinaša prihodnost, če se trend izgub ali sprememba zakonodaje ne spremenita.

Izjava se nahaja v zvočnem posnetku zgoraj.

Naj za konec omenimo, da ravnokar ponovno poteka zaprta seja komisije Državnega zbora za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Na seji bodo znova obravnavali problematiko skrajnih skupin in gibanj v Sloveniji. Srž problema je še vedno iskanje levih ekstremistov zavoljo uravnoteženega spiska skrajnih skupin, saj so desničarske že znane.

OFF sta pripravila Luka Počivalšek in Marko Kraševec.