V vzhodnem delu sirskega mesta Kobani, ki leži tik ob meji s Turčijo, se nadaljujejo siloviti spopadi med borci Islamske države in kurdskimi branilci. Pripadnikom sunitske milice je po 3-tedenskem obleganju mesta, ki se je intenziviralo v zadnjih dneh, sinoči uspelo vdreti v vzhodni del mesta in so si po zadnjih navedbah po celonočnih bojih uspeli zagotoviti nadzor nad tremi okrožji. Borci Islamske države so na obrobju mesta že izobesili prepoznavne črne zastave, nad Kobani pa so po navedbah tamkajšnjih Kurdov krenili s težkim orožjem in tanki.

Kljub prvotnim poročilom o pravočasni evakuaciji civilistov - širšo območje mesta je že na začetku islamističnega obleganja zapustilo več sto tisoč ljudi, večinoma Kurdov, zadnji pa naj bi se umaknili tik pred zdajci - naj bi v mestu še vedno ostalo precej ljudi. Maloštevilni in slabo oboroženi kurdski branilci zato mednarodno skupnost pozivajo k ukrepanju; brez njihove pomoči namreč ne bodo uspeli ustaviti nasprotnikov, padec kurdskega mesta pa bi Islasmki državi na široko odprl možnost nadzora nad širokim območjem ob turško-sirski meji. Koalicija zlo-voljnih pod vodstvom Združenih držav Amerike naj bi sicer začela bombardirati islamistične položaje na vzhodnem in jugovzhodnem obrobju Kobanija, vendar naj bi bil njihov uspeh zaenkrat pičel.  

Predsednik Mjanmara Thein Sein je preko ministrstva za informiranje in, kot se za moderne čase spodobi, facebooka naznanil pomilostitev in skorajšnjo izpustitev več kot 3.000 zapornikov, med njimi tudi 58-ih tujcev in bojda tudi pripadnikov nekdanje vojaške obveščevalne službe. Ali so med amnestiranimi tudi politični zaporniki zaenkrat ni znano. Mjanmar je sicer, v skladu z dogovorom ob prvi izvolitvi Theina Seina in prenosu oblasti z vojaške hunte na civilno sfero leta 2010, večino političnih zapornikov izpustil že v preteklih letih, kljub temu pa človekoljubne organizacije opozarjajo, da v mjanmarskih zaporih še vedno ždi precej političnih obsojencev. Tokratna amnestija, najmnožičnejša doslej, naj bi obsegala predvsem obsojence za manjše kazenske delikte, svobodo pa naj bi ugledali tudi številni predstavniki vojaške obveščevalne službe iz časa premiera Khina Nyunta, ki so bili skupaj z Nyunto obosjeni ob njegovem sestopu z oblasti pred desetletjem.

Mehiške oborožene sile in policija so po odkritju množičnega grobišča, v katerem naj bi bila trupla študentov, udeležencev protesta za pravice učiteljev na podeželju, in protestih, ki so sledili, prevzele nadzor nad mestom Igualu na jugu države. Mehiška vlada je v Igualo, v bližini katere se nahaja množično grobišče, namestila 400 policistov in orožnikov, lokalne policiste, ki naj bi bili krivi za nasilje in smrt študentov, pa so razorožili. Poslali so jih v vojaško oporišče, kjer bo potekala preiskava, 22 lokalnih policistov pa so že aretirali. Skupino 43 študentov pedagoške fakultete sicer pogrešajo od konca septembra, ko so policija in neznani civilisti streljali na njihov avtobus, s katerim so se odpravili s protestov. V streljanju je bilo ubitih 6 ljudi, 25 pa ranjenih, kruta usoda pa je kasneje na obrobju Iguala očitno doletela tudi preostale študente.

Preiskovalci so iz množičnega grobišča zaenkrat izkopali 28 trenutno še neidentificiranih trupel. Pri pobojih naj bi sodelovali tudi predstavniki lokalne tolpe Guerreros Unidos, dva med njimi sta že priznala umor 17 študentov. Z obsoditvijo incidenta je pohitel mehiški predsednik Enrique Pena Nieto in obljubil kaznovanje odgovornih.   



Kenijski aktualni predsednik Uhuru Kenyatta je potrdil, da se bo ta teden udeležil zaslišanja na Mednarodnem kazenskem sodišču v Haagu zaradi obtožb o zločinih proti človeštvu. Spomnimo, nekaj nad tisoč ljudi je doletela nasilna smrt v izgredih, ki so sledili razglasitvi predsedniških volitev leta 2007, šeststo tisoč je bilo razseljenih, oba protikandidata, tako Kenyatta kot njegov tekmec William Ruto pa sta obtožena podžiganja sovraštva in organiziranja tolp v boju proti nasprotnemu taboru. Nekoč sprta politika danes vodita solidne odnose. Kenyatta pa je celo postavil višje standarde kot domači politiki. V Haag se odpravlja kot civilist. Predsedniški stolček do zaključka sodnega procesa namreč prepušča soobtožencu, aktualnemu podpredsedniku Williamu Ruti.

Po poročanju Danskega radija namerava danska premierka Helle Thorning-Schmidt predlagati referendum o danskem izstopu iz Evropske unije na področju pravosodja in notranjih zadev. Danska premierka in voditeljica danske socialdemokratske stranke naj bi imela zadržke do skupne evropske politike na področju migracij, družinske politike, kakor tudi civilnega prava, o možnosti referenduma pa je Thorning-Schmidtova govorila tudi z ostalimi politični strankami, za to priložnost pa je ustanovila celo posebno komisijo. Dansko nezadovoljstvo s skupno evropsko politiko na omenjenih področjih ni novost, saj je Koebenhavn zadržke do bruseljskih uredb pogosto izražal že v preteklosti. Na referendumu naj bi danski volivci odločali o izvzetju Danske iz skupne evropske politike na pravosodnem in notranjepolitičnem področju po britanskem vzoru, ali bo ta izpeljan še v mandatu te vlade, pa ni znano.

Na Hrvaškem je iniciativa Ne damo naših avtocest za soboto najavila začetek zbiranja podpisov za referendum proti monetizaciji oziroma privatizaciji hrvaških avtocest. Iniciativa, v kateri je zbranih 7 sindikatov in nevladnih organizacij, nasprotuje dodelitvi hrvaških avtocest s koncesijo v privatne roke, o razlogih za to pa nam bo več povedal koordinator iniciative Miljat Stanić.



izjavi prisluhnite v posnetku celotne oddaje.

Ob začetku projekta  Obrazi prekernega dela je Gibanje za dostojno delo in socialno družbo skupaj s Sindikatom mladih plus in agencijo Manpower pripravil tiskovno konferenco, na kateri so predstavili projekt. Več o projektu, namenjenem ozaveščanju delavcev o njihovih pravicah, pa vodja Obrazov prekernega dela Marina Markežič.

izjavi prisluhnite v posnetku celotne oddaje.