V Združenem kraljestvu so potekale lokalne volitve, na katerih je konservativna stranka izgubila številna tradicionalno njej naklonjena okrožja, kjer je tokrat slavila laburistična stranka. Med izgubljenimi konservativnimi okrožji je tudi City of Westminster v Londonu, kjer se nahaja večina vladnih institucij in kjer laburistična stranka še nikoli prej ni dobila večine glasov. Podpora je konservativni stranki padla predvsem v južnih delih Anglije, medtem ko jim je sever Anglije, ki je leta 2016 na referendumu večinsko podprl brexit, ostal zvest. Rezultati volitev za britanskega premierja in vodjo konservativne stranke Borisa Johnsona, ki se že tako ali tako sooča z nezadovoljstvom javnosti zaradi afer še iz časa zaprtja države zaradi epidemije covida-19, pomenijo povečan političen pritisk. Številni lokalni voditelji konservativne stranke, ki sicer v njej nimajo občutnejše politične teže, so pozvali strankarsko vodstvo, da naj Johnsona razrešijo, v primeru, da ne odstopi sam. Volitve so potekale tudi na Škotskem, v Walesu in Severni Irski. V slednji so volivci izbirali 90 predstavnikov regionalnega parlamenta. Rezultati volitev še niso znani.

Madžarska vlada ne namerava podpreti novih sankcij Evropske unije proti Rusiji, ki vključujejo embargo na uvoz nafte, in komisijo poziva k oblikovanju novega predloga. V skladu z obstoječim je za države članice, ki so odvisne od ruske nafte, Evropska komisija predvidela tranzicijsko obdobje do leta 2023, ko bodo morale te države, pri čemer so izpostavljene predvsem Madžarska, Poljska in Slovaška, prenehati z uvozom surove nafte in njenih derivatov. V izjavi za nacionalni radio je madžarski premier Viktor Orbán dejal, da bi za preoblikovanje sedanje madžarke porabe, ki v 65 odstotkih sloni na nafti, uvoženi iz Rusije, potrebovali najmanj pet let ter velike naložbe v rafinerije in energetski sektor. Embargo Evropske unije bi zahteval tudi, da države članice vodji ruske pravoslavne cerkve, patriarhu Kirilu, prepovejo vstop v EU in mu zamrznejo premoženje, za kar Orbán trdi, da predstavlja kršitev verske svobode. Predlagani sveženj ukrepov, del katerega je tudi embargo na rusko nafto, je je šesti in najstrožji od paketov sankciji, ki jih je Evropska unija sprejela v okviru sankcij proti Rusiji.

Predsednik Toga Faure Gnassingbe je sprejel vlogo mediatorja, ki bo posredoval pri demokratični tranziciji v Maliju. To sta se v Loméju, prestolnici Toga, dogovorila zunanja ministra držav, malijski Abdoulaye Diop in togovski Robert Dussey. V Maliju je od državnega udara avgusta 2020 na oblasti vojaška vlada polkovnika Assimija Goite. Kljub obljubam, da bo njena zasedba oblasti prehodnega značaja, vojaška hunta februarja ni izpeljala parlamentarnih in predsedniških volitev, časovnica, ki jo je predstavila v začetku leta, pa predvideva njihovo izvedbo najprej čez šest mesecev in najkasneje čez pet let. Država se je zato znašla pod sankcijami Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav, članica katere je tudi Togo, ki je tako kot Mali nekdanja francoska kolonija. Mediator Gnassingbe je njen predsednik od leta 2005.

Prav tako lani je do vojaškega udara prišlo tudi v sosednji Gvineji. Gvinejska vojaška vlada, ki jo vodi Mamady Doumbouja, je razglasila kazenski pregon 27 visokih funkcionarjev bivše vlade, med njimi nekdanjega predsednika Alpho Condeja, in jim prepovedala zapustiti državo. Pregon kaznivih dejanj proti članom nekdanje vlade se je začel kmalu po tem, ko je gvinejska vojaška oblast napovedala triletni tranzicijski načrt za ponovno vzpostavitev civilne oblasti. Condeja, leta 2010 prvič demokratično izvoljenega predsednika Gvineje, je tožilstvo obtožilo umorov, korupcije in soudeležbe pri kršenju človekovih pravic. Med drugimi funkcionarji, ki se soočajo s podobnimi ali celo enakimi obtožbami, so nekdanji premier, nekdanji predsednik ustavnega sodišča, številni nekdanji ministri in nekdanje vodje varnostnih služb.

Novi premier Britanskih Deviških otokov je Natalio Wheatley. Do njegovega imenovanja je prišlo po tem, ko je guverner John Rankin prejšnjemu premierju Andrewu Fahieju zaradi obtožb sodelovanja s kartelom pri tihotapljenju kokaina v Združene države Amerike odvzel mandat. Nezaupnico Fahieju je pred tem izglasoval parlament Britanskih Deviških otokov. 

Na Šrilanki danes poteka vsesplošna stavka proti predsedniku Gotabaji Radžapaksi. Med protestniki je več tisoč javnih in zasebnih uslužbencev, pri čemer je za čas stavke zaprtih več tisoč šol, trgovin in drugih podjetij. Protesti so posledica nadaljevanja ekonomske krize, ki je v državi pozvročila pomankanje hrane, nafte in tuje valute, nujne za trgovanje z drugimi državami. Gre za najhujšo krizo od razglasitve neodvisnosti od Velike Britanije leta 1948. Radžapaksa kljub pozivom ne namerava odstopiti.

Ustavno sodišče je vladne odloke o načinu ugotavljanju izpolnjevanja pogoja PCT razglasilo za neustavne. Postopek je sprožil urad informacijske pooblaščenke, ustavno sodišče pa je ugotovilo, da sta odlok o načinu ugotavljanja izpolnjevanja pogojev PCT in odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z covid-19 neskladna z ustavo. Ustavniki so odločitev sprejeli s petimi glasovi proti dvema - Klemna Jakliča in Marka Šorlija. Odločitev ustavnega sodišča komentira informacijska pooblaščeka Mojca Prelesnik.

Izjava

Na kakšen način pa bi bila uporaba aplikacije pravno sprejemljiva?

Izjava

OFF je pripravil vajenec Jan, mentoriral je Fabjan.