Črnogorski parlament je potrdil novo vlado Dritana Abazovića iz liberalne stranke Združena reformna akcija. Novi premier si je zagotovil 46 poslanskih mest v 81-članskem parlamentu. Kar 30 glasov novi vladi zagotavlja Demokratična stranka socialistov pod vodstvom dolgoletnega premierja in trenutnega predsednika države Mila Đukanovića, vendar njegovi socialisti vlado podpirajo zgolj kot zunajvladna stranka. V novi vladi sodelujejo predvsem socialdemokratske, liberalne in narodnomanjšinske stranke. Iz vrst največje opozicijske stranke Demokratska fronta sporočajo, da Abazovićevo vlado vidijo kot nelegitimno in pričakujejo predčasne volitve. Demokratska fronta je bila del koalicije Zdravka Krivokapića, v kateri je kot podpredsednik služil tudi Abazović, ta pa je bil nato ključen akter v rušitvi vlade.

Guvernerka makedonske centralne banke Anita Angelovska Bežoska je sporočila, da je Severna Makedonija pripravljena na plačilo ruskega zemeljskega plina v rubljih. Centralna banka je namreč rubelj uvrstila na svojo tečajno listo. Odločitev sledi Gazpromovi prekinitvi dobave plina Poljski in Bolgariji, ki nista želeli pristati na plačilo v rubljih. Severna Makedonija ves zemeljski plin, ki ga porabi, uvozi iz Rusije.

Ameriški kongres je sprejel zakon o izposoji ali oddaji orožja Ukrajini. Zakon, ki za leti 2022 in 2023 aktivira tako imenovano zakonodajo lend-lease o oboroževanju zaveznic med drugo svetovno vojno, je že pred tem podprl senat. Po podpisu predsednika Joea Bidna mu bo zakon omogočal dobavo orožja Ukrajini ali drugim državam vzhodne Evrope, na katere vpliva ruska invazija v Ukrajini. Zakon med drugim dovoljuje takojšnjo dobavo orožja, plačilo za pomoč pa je lahko odloženo ali pa lahko država posojeno orožje Združenim državam kasneje vrne. Predsedniku zakon nalaga, da mora v največ 60 dneh vzpostaviti postopke za hitro dobavo orožja.

Na Floridi so ameriški agenti iz agencije za boj proti drogam aretirali premierja britanskih Deviških otokov Andrewa Fahieja. Premierju in direktorju pristanišč na otokih so se predstavili kot člani mehiškega narkokartela. Fahie je bil v zameno za 660 tisoč evrov, ki so mu jih ponudili agenti pod krinko, pripravljen omogočiti uporabo pristanišč za transport kokaina. Premierja in njegovega sina ter vodjo pristanišč na otočju so obtožili zarote za uvoz kokaina v Združene države Amerike.

Predsednik Kazahstana Kasim Tokajev je naznanil, da je napovedana reforma ustave pripravljena na glasovanje na referendumu. Tokajev, naslednik svojega nekdanjega podpornika in pokrovitelja Nursultana Nazarbajeva, želi glasovanje o spremembi kar tretjine kazahstanske ustave izvesti na prvem državnem referendumu po letu 1995. Nova ustava bi vzpostavila ustavno sodišče, ki trenutno ne obstaja, spremenila volilni sistem, dala večjo moč kazahstanskemu parlamentu in omejila vlogo predsednika. Poleg tega naj bi omogočila decentralizacijo zakonodajnega procesa s prenosom mnogih pristojnosti na lokalne in regionalne oblasti. 

Več sto šrilanških sindikatov in delavskih gibanj je začelo splošno stavko z zahtevo, da predsednik Gotabaja Radžapaksa in premier Mahinda Radžapaksa odstopita. V času stavke so poleg omejenega delovanja javnega prevoza zaprte vse šole in trgovine. Stavkajoči so se pridružili protestnikom po državi, ki že mesec in pol zahtevajo takojšen odstop bratov Radžapaksa. Na ulice sta jih pognali energetska kriza in visoka inflacija, v državi pa akutno primanjkuje tako hrane kot tudi goriva in zdravil. 

V današnjem napadu izraelske policije na muslimanske vernike v okolici mošeje Al Aksa na Tempeljskem griču v Jeruzalemu je bilo ranjenih 42 vernikov. Po podatkih Rdečega polmeseca je izraelska policija proti zbranim uporabila solzivec in gumijaste naboje. V podobnih incidentih v zadnjih tednih je bilo poškodovanih že več kot 300 muslimanskih vernikov. Spopadi se praviloma začnejo z vstopom judovskih ekstremistov v kompleks mošeje Al Aksa, do katerega naj bi imeli dostop zgolj muslimani. Na Tempeljskem griču se je v sredo ob praznovanju, ko se začne zadnjih deset dni muslimanskega svetega meseca ramadana, zbralo četrt milijona ljudi in takrat neredov ni bilo.  

Fabrice Leggeri, vodja evropske agencije za mejno in obalno stražo, krajše Frontex, je ponudil odstop. Frontexov odbor bo o njegovem odstopu odločal danes popoldne. Leggerijev odstop sledi novim razkritjem glede Frontexove vpletenosti v pushbacke v Egejskem morju. V Frontexu so po razkritjih mednarodne skupine novinarjev vedeli za nelegalno vračanje migrantov v Turčijo. Pri tem so poleg grške policije sodelovali tudi pripadniki Frontexa. Poleg tega se je Leggeri znašel v preiskavi Evropskega urada za boj proti goljufijam.

Svet stranke Levica bo nocoj glasoval o ponujenem odstopu koordinatorja Luke Mesca in izvršnega odbora stranke. Po tem, ko je Levica v primerjavi z volitvami leta 2018 izgubila več kot 30 tisoč volivcev, je Mesec namreč dejal, da je rezultat bistveno pod pričakovanji, in ponudil odstop. Kljub nejasni prihodnosti Levičinega vodstva je zmagovalec nedeljskih volitev Robert Golob dejal, da dogajanje v Levici ne bo vplivalo na časovnico koalicijskih pogajanj.

OFF je z Martinovo pomočjo pripravil vajenec Jan.