Izraelski predsednik Reuven Rivlin je mandat za sestavo vlade podelil Beniju Gancu. Temu je izreklo načelno podporo 61 poslancev v parlamentu s 120 sedeži. Poleg Modro-belega zavezništva, na čelu katerega sedi Ganc, sta mu glasove namenili tudi arabska Združena lista in pa nacionalistična stranka Izrael, naš dom, ki ju v odločitvi vodi predvsem nasprotovanje sedanjemu predsedniku vlade Benjaminu Netanjahuju. Ta je sicer vpleten v sodne postopke zaradi obtožb o korupciji in bi se moral v torek zglasiti pred sodiščem, vendar je bilo sojenje prestavljeno v maj zaradi, uganili ste, izrednih razmer ob pojavu novega koronavirusa. Rivlinova odločitev tako Gancu namenja 28 dni za sestavo vlade, morebiten uspeh pri tem pa bi pomenil konec politične krize v Izraelu, ki je terjala kar tri kroge volitev. Več o tem v OFFsajdu ob 17h.

Hrvaški premier Andrej Plenković ostaja na čelu Hrvaške demokratične skupnosti, bolj znane po kratici HDZ. Volitve vodstva - poleg predsednika so člani izbirali še namestnika predsednika in štiri podpredsednike - so v hrvaški vladajoči stranki izpeljali kljub zaostrenim javnozdravstvenim razmeram, notranja opozicija s predsedniškim kandidatom, nekdanjim hrvaškim zunanjim ministrom Mirom Kovačem, pa je povsem pogorela v želji po prevzemu stranke. Kovačevi očitki Plenkoviću o zapostavljanju stranke in njenem pomikanju proti politični sredini, s katerimi je nagovarjal skrajno desno krilo HDZ-ja, so se hitro izpeli, medijsko še posebej po pojavu koronavirusa na Hrvaškem. Po zadnjih neuradnih podatkih, pridobljenih na 99,5 odstotka volilnih mestih, je Plenkovića podprlo 79 odstotkov od približno 58 tisoč članov HDZ-ja, kolikor jih je glasovalo. Ti so podprli tudi Plenkijevo ekipo, ki je kandidirala za ostale vodstvene funkcije, namestnik predsednika HDZ-ja je tako postal Tomo Medved, ki je prepričljivo premagal vukovarskega župana Ivana Penavo, iz Plenkovićevega tabora pa so tudi vsi novoizvoljeni podpredsedniki stranke.

V petek imenovana nova vlada Janeza Janše se ne obotavlja s kadrovskimi menjavami. Na petkovi ustanovni seji je skupščina ministrov namreč razrešila vodstva policije, vojske in obveščevalno-varnostne službe, na mesto državnega sekretarja na notranjem ministrstvu pa postavila Franca Kanglerja, nekdanjega mariborskega župana in borca za upoštevanje prometnih predpisov. Prav tako je oblikovala Krizni štab Republike Slovenije za zajezitev in obvladovanje epidemije COVID-19, ki se je prvič sestal po primopredaji na ministrstvih, ki so potekala v soboto zjutraj. Njegov uradni govorec pa je Jelko Kacin, ki je podobno vlogo opravljal že v času desetdnevne vojne leta 1991. Državni sekretar, zadolžen za koordinacijo med vlado in državnim zborom, je postal Vinko Gorenak, Žan Mahnič, ljubitelj črnih kravat, je zasedel mesto državnega sekretarja za nacionalno varnost v kabinetu predsednika vlade, po razrešitvi direktorice urada vlade za komuniciranje pa je vršilec dolžnosti le-te postal Miro Petek. Med novimi ukrepi je tudi ta, ki določa, da bodo po tretji stopnji varovani tudi podpredsedniki vlade Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec in Matej Tonin.

Z objavo v Uradnem listu so ob polnoči začeli veljati zadnji ukrepi v boju za zajezitev širjenja koronavirusa, ki jih je vlada sprejela včeraj. Začasno je zaustavljen ves javni in množičen prevoz potnikov, vključno s prevozom z žičnicami in gondolami. Izjema je prevoz s taksijem, v katerem pa vas mora pričakati voznik z razkužilom. Ukrep je tistim, ki so zaradi narave zaposlitve kljub drugačnim priporočilom morali na delo, povzročil nemalo težav. V nekaterih občinah jih skušajo blažiti tako, da omogočajo brezplačno parkiranje na javnih parkiriščih. Z jutrišnjim dnem vlada začasno prepoveduje še mednarodne lete.

Nekatere občine in lokalne skupnosti so včeraj čez dan gostince in druge ponudnike nenujnih storitev pozvale k začasni prekinitvi dejavnosti, kar je zvečer vlada nadgradila z odlokom o začasni prepovedi ponujanja in prodaje blaga in storitev potrošnikom. Slednja ne velja za prodajalne z živili, kmetijske prodajalne, lekarne, pošte, banke, bencinske servise in trafike. Že od četrtka je znano, da z današnjim dnem začasno vrata zapirajo vse vzgojno-izobraževalne institucije. Kljub sprva drugačnim napovedim je prepovedano tudi skupno varstvo za najmlajše šolarje, ki jim starši zaradi dela ne morejo zagotoviti varstva.

Ukrepi za zamejitev širenja novega koronavirusa se sprejemajo povsod po svetu. Številne države zapirajo meje oziroma na njih izvajajo poostren nadzor, prebivalcem pa odsvetujejo potovanja v tujino, saj nekatere države od potnikov zahtevajo samoizolacijo. Prav tako mnoge države prepovedujejo zbiranje različno velikih skupin ljudi, v Avstriji je druženje omejeno na največ pet ljudi. To sicer ni ustavilo rumenih jopičev, približno 400 se jih je v soboto zbralo v Parizu, kjer so demonstrirali 70. teden zapored. Po svetu se uvajajo prepovedi letov na krizna območja. V Evropi je virus najbolj prizadel Italijo in Španijo, kjer tako veljajo stroge omejitve gibanja, v zapiranju trgovin z nenujnimi izdelki pa se jima pridružuje tudi Francija. Slednja sicer ni odpovedala nedeljskega prvega kroga lokalnih volitev. Po izhodnih anketah sodeč je v Parizu slavila aktualna županja Anne Hidalgo iz Socialistične stranke s približno 30 odstotki glasov, daleč pred tretjeuvrščeno kandidatko iz stranke LaREM predsednika Emmanuela Macrona Agnes Buzyn. Sicer je volitve po celotni državi zaznamovala predvsem rekordno nizka udeležba, ki se je gibala okoli 45 odstotkov.

Ameriška centralna banka je obrestne mere znižala v območje od 0 do 0,25 odstotka. Prav tako je napovedala obnovo programa kvantitativnega sproščanja v vrednosti 630 milijard evrov. Ukrep skuša olajšati posojila podjetjem, ki beležijo izgube zaradi oteženega poslovanja v luči zaprtih meja, omejitev letalskega prometa in raznih karanten. Podobno so se odzvale tudi druge centralne banke po svetu, Evropska centralna banka je tako napovedala paket pomoči v vrednosti 120 milijard evrov ter znižanje depozitne obrestne mere, ki se tako še dodatno spušča v negativno območje na -0,6 odstotka.   

Novi koronavirus križa načrte tudi morebitnim teroristom. Islamska država tako svoje borce prek tedenskega novičnika poziva, naj ne potujejo v Evropo in iz nje ter jim svetuje, naj z roko pokrijejo usta pri zehanju in kašljanju. In kaj svetuje Znanstvena redakcija Radia Študent?

ZR sporoča: Francoski minister za zdravje, Olivier Véran, je prek Twitterja sporočil, da jemanje protivnetnih zdravil, kot je denimo ibuprofen, morda poslabša potek okužbe z novim koronavirusom SARS-CoV-2. Velja poudariti, da je zapis nastal na podlagi opažanj zdravnic in zdravnikov ter da to dejstvo trenutno še ni potrjeno z nobeno znanstveno študijo. Ibuprofen se pri nas prodaja pod komercialnim imenom Ibubel, Diverin, Dolirief ali Brufen. Če ste sicer zdravi, ampak bi radi vzeli ibuprofen zaradi vročine ali bolečin, francoski minister svetuje, da namesto tega raje zaužijete paracetamol. Paracetamol vsebujejo denimo zdravila Lekadol, Daleron, Panadol, Coldrex. Velja opozoriti, da nenadna prekinitev jemanja protivnetnih zdravil kljub vsemu ni priporočljiva.



OFF sta s pomočjo Znanstvene redakcije pripravila vajenec Andrej in Marcen, sledijo Kulturne novice.